Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

January 07Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali?
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji.
Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Sogovorniki:
dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete
Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva
dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko
dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka
V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja.
Poglavja:
00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev
00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki
00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake.
00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so?
00:18:22 Umetna inteligenca
00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj?
00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem
00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik
00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?
42 min
December 31, 2025 Od mumije, termometra do Indijancev: Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan'
Več o knjigi lahko preberete tu.
V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
Poglavja:
00:00:01 Uvod ali kako so nastale prve zgodbe
00:03:28 Zakaj sta med slovenskimi raziskovalci pristala tudi Herman Koroški in Barbara Celjska?
00:06:01 Kdo so bili Andrej Perlah, Santorio Santorio in Martin Pegius?
00:09:14 V družbi zanimivih osebnosti iz zgodovine medicine na Slovenskem
00:11:54 Drzni raziskovalci neznanih svetov
00:16:02 O vojvodinji, ki jo je obsedla arheološka strast
00:19:03 O pionirjih naravovarstva – kaj je velbičevka in o drevesu življenja
00:23:15 Kaj pa ženske? O prvi profesorici na univerzi in prvi meteorologinji
00:27:31 Na koga pa biti pozoren v novem letu?
00:29:28 Želje raziskovalcev v novem letu
00:31:54 Xpertiza: Žan Mongus
38 min
December 24, 2025Radiovedni: Sladkor pod lupo
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Na letošnji izvedbi Avdiofestivala, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovnošolcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.
Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spraševale, kolikšna je še “sprejemljiva” količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem …Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.
Povezava do kemijskega poskusa "Faraonove kače" v video obliki.
Gostje:
Marko Jeran, Institut Jožef Stefan,
Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,
Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana,
Blaž Vurnik, Mestni muzej.
Poglavja:
00:00:01 Radiovedni v Cukrarni
00:01:28 Zgodovina sladkorja
00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja
00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja
00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni
00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja
00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne
00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja
27 min
December 17, 2025 Zrcalno življenje: Utemeljena skrb ali prazne marnje?
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”?
Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Gostje:
Dr. John Glass, Inštitut J. Craig Venter, ZDA
Dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut
Dr. Ines Mandić Mulec, Biotehniška fakulteta, UNI LJ
Dr. Boris Turk, Inštitut 'Jožef Stefan'
Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš, Kemijski inštitut.
V tokratni Xpertizi (od 32.10 naprej) gostuje Janez Volavšek s Kemijskega inštituta.
Članek o potencialni nevarnosti zrcalnih organizmov, objavljen v reviji Science.
Poglavja:
00:00:01 Zgodba o levi in desni rokavici
00:01:13 O čem se bomo pogovarjali: za in proti in o svarečem pismu znanstvenikov
00:04:05 Kaj je kiralnost?
00:06:53 John Glass o tem, zakaj nekatere znanstvenike skrbi
00:11:32 Če se spustimo na realna tla: Kje smo trenutno?
00:13:01 Roman Jerala: Od 50 do 100 let bo še minilo, da izdelamo zrcalno celico
00:20:15 O zrcalnih organizmih z mikrobiologinjo Ines Mandič Mulec
00:28:55 O smiselnosti moratorijev v znanosti s sinteznim biologom Borisom Turkom
00:31:41 Kaj pa prihodnjič?
00:32:10 Xpertiza: Janez Volavšek
38 min
December 10, 2025Kdo je krojil naše znanstveno leto?
V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.
V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino.
Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija.
Zoisova nagrada za življenjsko delo
akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija)
prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika)
Zoisove nagrade za vrhunske dosežke
prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine)
prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo)
prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe)
prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija)
Zoisova priznanja za pomembne dosežke
doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje))
dr. Jožica Gričar (biologija dreves)
prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije)
dr. Marko Jošt (fotovoltaika)
dr. Andrej Zorko (kvantni materiali)
dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik)
Puhova nagrada za življenjsko delo
prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji)
Puhove nagrade za vrhunske dosežke
Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate)
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije
prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike)
Poglavja:
00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov
38 min
December 03, 2025 Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.
V rubriki Xpertiza (od 00:30:20) se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Poglavja:
00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje
00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump
00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja
00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran
00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU
00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca
00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina
00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar
36 min
November 26, 2025 Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič.
V rubriki Xpertiza (od 00:27:46) se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo.
Poglavja:
00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju
00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji
00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš
00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina
00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev?
00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič
00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije
00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja
00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič
00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos
34 min
November 20, 2025 Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščiine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič.
28 min
November 19, 2025Zemlja kot tarča: Kaj so nam prinesli meteoriti, asteroidi, kometi in drugi vesoljski prišleki?
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.
V Xpertizi (33.24) pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
Gostje so bili:
dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani,
dr. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.
Poglavja:
00:04:50 Kako se je sploh začelo?
00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi?
00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo?
00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu?
00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji?
00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes?
00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno?
00:26:55 Novice iz sveta astronomije
00:33:24 Xpertiza: Urh Štempihar Jazbec
40 min
November 12, 2025 Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno?
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi.
V Xpertizi (od 00:32:42) pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru.
Pri nagradah za pub kviz se najlepše zahvaljujemo Centru Noordung, Slovenskemu etnografskemu muzeju in Muzeju novejše zgodovine ter Znanosti na cesti.
Večer je potekal v okrilju Meseca znanosti, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Poglavja:
00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec
00:00:01 Zaznamujemo prvi slovenski dan znanosti
00:00:43 Povzetek znanstvenega pub kviza v SEM-u
00:02:33 Kdo so bile sodelujoče ekipe?
00:09:04 Začnimo s prvim vprašanjem!
00:26:37 Refleksija tekmovalcev
00:24:17 Tomaž Boh, MVZI
00:28:31 Saša Novak, ZnC
00:29:45 Zdaj pa res! Kdo so bili najboljši?
39 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.