Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

September 10, 2025Nova era vremenskih napovedi
Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele.
Gostje:
dr. Florence Rabier, direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi
dr. Matjaž Ličer, Agencija za okolje
dr. Benedikt Strajnar, Agencija za okolje
dr. Matjaž Puh, Agencija za okolje, podoktorski raziskovalec v projektu SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici
Valjeni k poslušanju skupka prispevkov s tematskega dne Vala 202 v Cankarjevem domu, ki je gostil letno srečanje Evropske meteorološke zveze.
Poglavja:
00:00:05 Še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje
00:02:16 Strajnar: Umetna inteligenca v napovedovanju vremena veliko obeta
00:04:41 Kaj je do zdaj poganjalo vremenske napovedi?
00:06:20 Zdaj pa na prizorišče stopi umetna inteligenca
00:07:57 Umetna inteligenca in oceanografija
00:11:05 Intervju z direktorico najvidnejše evropske ustanove v napovedovanju vremena Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi Florence Rabier
00:17:40 Puh: Idealno bi bilo, če bi lahko v realnem času napovedovali vremenske pojave, ki imajo velik vpliv na družbo
00:19:54 Kako bolj konkretne, boljše bodo napovedi za naše poslušalce?
23 min
September 03, 2025Xkurzija: Svet bitij, ki nam pijejo kri
Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi.
Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov.
Sogovorniki:
dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete
Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije
dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete

Poslušaj še:
Na sledi prdavnih megapotresov
Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
S taperini po Sečoveljskih solinah
Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?
V srcu namibijske puščave
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
16 min
August 27, 2025Xkurzija: V srcu namibijske puščave
Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.
Avtor fotografije: Matjaž Kuntner
Poslušaj še:
Na sledi pradavnih megapotresov
Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
S taperini po Sečoveljskih solinah
Kako ostati zdrav na poti proti Marsu
Svet bitij, ki nam pijejo kri
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
15 min
August 20, 2025Xkurzija: Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?
Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?
V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja.
Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav?
Sogovorniki:
Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend
dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana
Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva
dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Poslušaj še:
Na sledi pradavnih megapotresov
Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
S taperini po Sečoveljskih solinah
V srcu namibijske puščave
Svet bitij, ki nam pijejo kri
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
17 min
August 13, 2025Xkurzija: S taperini po Sečoveljskih solinah
XKurzija vas tokrat pelje na posebno izkušnjo nabiranja soli. Maja Stepančič si je obula taperine, posebne čevlje, s katerimi se solinarji sprehajajo po bazenih s soljo, in se še sama preizkusila v solinarstvu. Kako ji je šlo, izveste med poslušanjem oddaje, za katero je poizvedovala še, kaj je posebnost soli, ki jo pobirajo v Sečoveljskih solinah, kako nastane solni cvet in zakaj kljub dostopni tehnologiji sol še vedno pobirajo na tradicionalen način, ročno.
Sogovorniki:
Diego Lazar, vodja skupine pridelave soli
Matjaž, solinar
Aleksander Valentin, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Bia Rakar, naravovarstvenica
Neli Glavaš, razvojna tehnologinja in doktorica kemije

Poslušaj še:
Na sledi pradavnih megapotresov
Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?
V srcu namibijske puščave
Svet bitij, ki nam pijejo kri
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
19 min
August 06, 2025Xkurzija: Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica.
Gostja:
Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Poslušaj še:
Na sledi pradavnih megapotresov
S taperini po Sečoveljskih solinah
Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?
V srcu namibijske puščave
Svet bitij, ki nam pijejo kri
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
20 min
July 30, 2025Xkurzija: Na sledi pradavnih megapotresov
Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.
Sogovornici:
paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije,
kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.

Poslušaj še:
Kako čiste so vode na izvirih v Triglavskem narodnem parku
S taperini po Sečoveljskih solinah
Kako ostati zdrav na poti proti Marsu?
V srcu namibijske puščave
Svet bitij, ki nam pijejo kri
V družbi strokovnjakov, ki v službi zažigajo – dobesedno
18 min
July 23, 2025Pregled leta, 4. del: O spominu, ledenikih, forenziki, jajcih in tem, kako zveni znanost
Še zadnjič to poletje se oziramo proti prejšnji sezoni Frekvence X, v kateri sta Neža Borkovič in Ajda Kus raziskovali naš spomin ter ugotavljali, kaj vse zmore forenzična znanost in kako bi zvenela znanost, če bi podatke namesto s sliko predstavljali z zvokom. Evoluciji življenja na kopnem sta se posvetili z zgodbo o jajcih, naših "čašah nesmrtnosti", in se čudili temu, kar je ostalo od naših veličastnih ledenikov.
Bližnjice do omenjenih epizod:
Na kraju "zločina" forenzične znanosti
Slovo ledenikov: Kako bodo videti Alpe brez belega klobuka?
Spomini nas gradijo, brez njih izgubimo sami sebe
Kako zveni znanost?
Njegovo veličanstvo: Jajce
33 min
July 16, 2025 Pregled leta, 3. del: Koronavirus na distanci, vitalna dolgoživost in vojskovanje z droni
V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?
26 min
July 09, 2025 Pregled leta, 2. del: Nuklearka, AI agenti, kvantna fizika in upočasnjevanje AMOC-a
V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike.
Če še niste, vabimo, da prisluhnete še:
- Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji
- So AI agenti naslednja velika stvar?
- Kvantni dan na Valu 202
- Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh
- Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni
- Preti severni Evropi nova ledena doba?
29 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.