Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

May 20 Izumiranje je naravno. Nenormalna je hitrost.
Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe?
Gosta:
dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo
dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije
Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi:
Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).
29 min
May 13Dolgoživost 2/2: Zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti?
Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali.
Gostji:
dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani
dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka
Bral je Jure Franko.
Avtorica fotografije: Umetna inteligenca.
Poglavja:
00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah?
00:05:14 O tokratnih gostjah
00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat?
00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več
00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika
00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro
00:10:14 O epigenetski uri
00:11:18 Apoptoza in senescenca
00:13:52 O vlogi telomer
00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev
00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju.
00:23:29 Geni niso vedno odločilni
00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic
00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav
00:28:36 Ponovimo …
00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar
37 min
May 06Dolgoživost 1/2: O kakovostnem staranju moramo začeti razmišljati že v mladosti
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.

Sogovorniki:
biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk
sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,
profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in
klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.
V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.
Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:
Hidracija
Gibanje
Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin
Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto
Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK
Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija
Stres in mikrobiota
Preferenca rdeče prehrane
Spanje in staranje možganov, dodatna študija
Spanje in demenca
Spanje je glavni steber dolgoživosti
Slabše spanje, večja smrtnost
Poglavja:
00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba
00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu
00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost
00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem
00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom
00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja
00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo?
00:15:53 Zdravo spanje
00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo
00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano?
00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad
00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje
00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti
00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni
00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja
00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati
00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo
00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše
00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen
00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti
00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem
00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije
00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo
00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu
46 min
April 29 Xpertiza na kvadrat: Ana Štuhec Kocijan in Črtomir Perharič
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
11 min
April 23 Černobil: brazgotine jedrske katastrofe
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).
Povezave:
Fant, pobratim smrti, 1. del
Fant, pobratim smrti, 2. del
FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?
Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov
MMC podrobno: 40 let Černobila
Poglavja:
00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo?
00:05:30 Kaj se je zgodilo
00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija
00:25:33 Vpliv na zdravje
00:36:20 Vpliv na gozdove
00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss
01:01:07 Kaj smo se naučili
1 hr 7 min
April 15 Gre za tekmo s časom: Vse večja odpornost bakterij na antibiotike
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji)
Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Poglavja:
00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik?
00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil
00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin
00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti?
00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah
00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo?
00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi?
00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc
00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese
00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković
38 min
April 08 Ujeti v zaslon: Svetovno priznana psihiatrinja Anna Lembke o odvisnosti od družabnih omrežij
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford
V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.
Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.
Vir fotografije: Osebni arhiv
Poglavja:
00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni?
00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti
00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo?
00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga
00:17:57 Kaj je dopamin?
00:20:27 Kako se razvije toleranca?
00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev"
00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti
00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje.
00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta
46 min
April 01 Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.
Gostja:
Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer
Zapiski:
Vroči mikrofon o Ozempicu

V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Poglavja:
00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku?
00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ!
00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati?
00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči.
00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina?
00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo.
00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo."
00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli?
00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost?
00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito?
00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva
00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil
00:25:45 Kaj pa prihodnjič?
00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš
32 min
March 25Pred vrati prvi polet s človeško posadko proti Luni po pol stoletja
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
Gosta:
Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten
Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter
V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.
V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.
Vir fotografije: Nasa
Poglavja:
00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna?
00:09:14 O članih tokratne misije
00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije
00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije?
00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS
00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III?
00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so?
00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat
00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen
00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom?
00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026
00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden?
00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač
00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune
46 min
March 20 Xpertiza in Radiovedni v živo
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo.
Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov
8 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.