Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

July 29 Xkurzija v ITER: Nekoč bo tam nastajala najbolj vroča snov v znanem vesolju
V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga.
Sogovornika:
Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-ju
Gašper Renko, Cosylab

Zapiski:
Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026)
ITER
18 min
July 22Leto na Frekvenci X 4/4: Od nenehne samokvantifikacije in posledic sedečega načina življenja do živalskih zdravnikov
Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti.
V tokratni pregled smo vključili oddaje:
Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025)
Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026)
Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)
20 min
July 15Leto na Frekvenci X 3/4: Sonaravno upravljanje planeta, znanost pogajanja, vojna strahov
V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja?
Zapiski:
Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija
Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika
Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati
Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca
Vojna strahov
24 min
July 08 Leto na Frekvenci 2/4: Dolgoživost, mikrobiota in zahtevnost objav v znanstvenih revijah
Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.
19 min
July 01 Leto na Frekvenci 1/4: Od tehnoloških velikanov in dopamina do dihanja in hujšanja
Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje.
V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje:
Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025)
Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026)
Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026)
Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026)
Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026)
Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026)
Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)

24 min
June 24 Kako je Einstein navdahnil Kosovela?
Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202.
Gostje:
dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)
dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell
dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar)
Bral je Igor Velše.
Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel.
Poglavja:
00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom
00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko?
00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom
00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje?
00:34:02 Xpertiza: Manca Boh
41 min
June 17 Med forenziki dediščine
V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin.
Gostje:
Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost
Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu
Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik
Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji
Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček)
V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni.
Zapiski:
Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige?
Poglavja:
00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu
00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali
00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti
00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek?
00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način.
00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov
30 min
June 10Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite?
V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.
Gostje:
specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta,
dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete,
osebni trener Ivan Plavšić,
in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec.
V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi.
Bral je Aleksander Golja.
35 min
June 03 Pod oddaljenimi sonci
Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo.
Gostje:
dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici
Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature
V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije.
Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše.
Vir fotografije: Nasa
Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju
00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete?
00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah
00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov?
00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka?
00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom
00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet?
00:35:22 Xpertiza: Svit Komel
43 min
May 26Spomini, magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti
V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa?
Sogovorniki:
Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina
Natalija Majsova, kulturologinja
Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik
Aljoša Kravanja, filozof
Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij
Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco
V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan.
Zapiski:
Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost?
Projekt Spomenar
Poglavja:
00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco
00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov
00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih
00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš
00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova
00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun
00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan
43 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.