Frekvenca X

By RTVSLO – Val 202Science Social Sciences Natural Sciences

Favorites
27
Followers
Typical duration
24 min
per episode

Based on Podcast App listening data

Frekvenca X episodes

March 18 Vojna Strahov
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
44 min
March 11Spol in zdravila: medicina po meri moškega telesa
Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Gostje:
dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani
dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani
dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič
dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu
Brala sta Maja Moll in Igor Velše.
V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.
Poglavja:
00:01:22 Afera 'Talidomid'
00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah
00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo?
00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol?
00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo
00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika
00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost
00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi
00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil?
00:23:09 Zagata z nosečnicami
00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret
00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja
39 min
March 04 Kako neverjetno je, da obstajamo?
"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein
Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?
Gostje:
– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist
– dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU
V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje.
Poglavja:
00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič?
00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca
00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje
00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode
00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič
00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih
00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo
37 min
February 25 Parmy Olson: Umetna inteligenca skrenila s poti, in to za dobro dobička, ne človeštva
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku.
V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.
Prevode je brala: Eva Longyka Marušič.
Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha
Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji
00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis
00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft
00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska?
00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks
00:17:45 Kitajska noče zaostajati
00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence
00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna?
00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso?
00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju
00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje
00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič
46 min
February 09Šport v Frekvenci: Od mitohondrijev, magnezija, do pesti in športne statistike
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Izseki iz oddaj:
O športni statistiki s Slavkom Jeričem
O mitohondrijih
O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih
O moči stiska naših pesti
24 min
February 04Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Gostje:
izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik
asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami
V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.
Poglavja:
00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji?
00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej.
00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj?
00:10:51 Ondinino prekletstvo
00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj?
00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate
00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu
00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom
00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa?
00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom
00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje
00:32:21 Dihanje in bolečina
00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas
00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus
44 min
January 27Sonaravno upravljanje planeta: Po sledeh volka Slavca
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Sogovorniki:
Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,
Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,
Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,
študentke in študenti ekologije.
V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.
Poglavja:
00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi
00:05:34 Reportaža z Blok
00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu
00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca
00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil
54 min
January 21Sonaravno upravljanje planeta: Sekati ali ne sekati
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Sogovorniki:
gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem,
okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian,
fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X,
študentke in študenti ekologije.
V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja.
Poglavja:
00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh
00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo
00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega
00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati?
00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju
00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave
00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja
47 min
January 15 Sunita Williams: Vesolje te spremeni
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.

Avtor fotografije: Jure Makovec/STA

19 min
January 14Si, kar ješ: Ali lahko s hrano vplivamo na boljše (duševno) zdravje
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Gosti oddaje so:
mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru,
mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in
magistrica nutricionistike Ajda Strnad.
Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:
Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem
Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost
Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni
V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Poglavja:
00:02:12 Kaj je mikrobiota?
00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju
00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje
00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani
00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane
00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor
00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto?
00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha?
00:25:23 Fekalna transplantacija
00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar
00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu
00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote
35 min

About Frekvenca X

From the publisher's feed

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.