Nataša Kramberger je prepričana, da lahko spremenimo naš odnos do prehranjevanja, če bomo v ospredje postavili male mešane kmetije ter jih dodatno podprli. Kljub temu, da so kmetje največji povzročitelji ter največje žrtve podnebne krize, zanika, da je za ukrepanje prepozno.

Odrasla na kmetiji, postala meščanka velikih evropskih mest, se je zaradi dolžnosti do planeta pred leti vrnila na vas, kjer skuša spreminjati ustaljene družbene vzorce in s kulturno mešano, ampak povezano sestrsko skupnostjo vaditi sobivanje, tovarištvo in solidarnost.

Na kmetiji v Jurovskem Dolu jo je obiskal Gašper Andrinek ([email protected]).

Neda Rusjan Bric se že devet let posveča slovenski evropski prestolnici kulture, najprej je prvi korak naredila za kandidaturo in drugi, ko je prav ona k rojektu povabila italijansko Gorico. Režirala bo tudi slovesno otvoritev.

Več o odkritju v avstralski puščavi Pinnacles Desert lahko preberete tu. 

Ugriznimo znanost: Kaj je na dnu Bohinjskega jezera?

O tovorjenju čolna k jezerom pod Triglavom. 

Diplomirala je med obleganjem Sarajeva, spominja se, da so bili na zagovoru njene diplome tudi člani skupine Laibach. S svojim delom skuša preseči omejena razmišljanja na Balkanu, razbija tabuje, opozarja na pravice žensk. In še vedno tudi na posledice vojne, navkljub temu, da svetovnih producentov ta tema ne zanima (več), nekateri ob tem celo zadremajo. Na Balkanu tudi zaradi vojnih travm še vedno ne gospodarijo z lastno sedanjostjo in prihodnostjo, Evropi pa ustrezajo avtoritarni voditelji. Govoriti o miru je postalo politično nekorektno. Tudi o norih kontrastih Sarajeva, mesta s posebno energijo, ki ga je na čelu z olimpijado pomagal vzpostaviti tudi Emerik Blum, junak aktualnega dokumentarnega filma Jasmile Žbanić.

Z njo sta se v Sarajevu pogovarjala Luka Hvalc ([email protected]) in Gašper Andrinek ([email protected]). Kmalu pripravljata tudi posebno serijo reportaž ob že omenjenih obletnicah. Če imate kakšno posebno zgodbo ali primer, kaj je lepilo miru na vedno nemirnem Balkanu, se priporočata za odziv.

S partnerko Žano Andreevo sta takrat premagali dobrih 230 kilometrov, spotoma pa 20.000 metrov višine, o čemer je napisala knjigo Evforija.

Petra Vladimirov je tudi vzgojiteljica v strokovnem centru, nekoč vzgojnem zavodu Kranj. Strast do odkrivanja narave in spoznavanja svojih lastnih meja prenaša na otroke. Tudi tako, da jih poleti iz Gorenjske vodi peš do Pirana, pri čemer se morajo spoprijeti z marsikatero prepreko, ne le fizično.

Glasbena priporočila:

Z nepismenima staršema, ki sta pri kmetih služila kot dekla in hlapec, je živela v izjemno skromni neizolirani baraki brez tekoče vode in sanitarij. Zaradi revščine je bila osamljen otrok, ki pa je tako predmete za vsakdanjo rabo kot tudi navdih za izobraževanje in ljubezen do poezije našla na - mestnem smetišču. Čeprav je bila vedoželjna, uspešna in z veliko željo postati zdravnica, spodbude za vpis v srednjo šolo ni dobila ne doma in ne v šoli, kjer so kar sami ocenili, da naj se raje čim prej zaposli. Kar je pri petnajstih letih tudi storila, neusahljivo željo po šolanju pa je uresničila šele nekaj let kasneje, po rojstvu prvega sina. In šolanje končala v rekordnem času, čeprav je ob tem hodila še v službo in skrbela hkrati za dojenčka in za nepokretnega očeta.

Danes je uspešna podjetnica in mama treh sinov, ki prav zaradi lastnih izkušenj lažje svetuje ljudem, živečim v energetski revščini, na odraščanje ob najdbah iz smetišča pa se danes ozira brez grenkobe in z razumevanjem, da je to bilo največ, kar sta ji starša zmogla dati.