Intervju - Radio

Triglavski ledenik, pomemben del gorniške identitete, je izginil. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ga spremlja in preučuje že več desetletij, meritve na inštitutu pa izvajajo osemdeset let. Kako globalne podnebne spremembe spreminjajo naravo in ledenike, ne le pri nas, tudi v svetu, kakšne so posledice, kako se spreminja gorska pokrajina in kako se prilagajamo spremenjenim razmeram. Miha Pavšek, geograf in etnolog, planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje ter poveljnik civilne zaščite v Trzinu, strokovno in zasebno povezuje področja, povezana s podnebnimi spremembami, posledicami in iskanjem ravnovesja v naravi.

Kako je bilo videti delo človeka, ki je skoraj tri desetletja skrbel za varnost na enem najprometnejših letališč v Združenih državah Amerike? Frank Povšič, Američan slovenskih korenin, je na delovnem mestu iz prve vrste spremljal številne zgodbe, ki jih večina potnikov nikoli ne vidi – od srečanj s svetovno znanimi osebnostmi, do odkrivanja tihotapcev in sodelovanja pri velikih zasegih drog. Frank Povšič se spominja tudi časa po terorističnih napadih 11. septembra in svojega obiska Slovenije v času osamosvajanja. O življenju na Floridi, delu, pri katerem nikoli ne veš, kaj te čaka ter o tem, kaj po vseh teh letih pomeni biti Slovenec v Ameriki.

Kako v Sloveniji skrbimo za samooskrbnost na področju semenarstva, kakšno prihodnost ima ekološka pridelava hrane in kaj za evropske ekološke pridelovalce hrane pomeni junija letos sprejeta uredba EU, ki rahlja pravila o označevanju rastlin, spremenjenih z novimi genomskimi tehnikami? O tem se bomo v sredinem intervjuju pogovarjali z Majo Kolar, doktorico znanosti s področja agronomije, sopredsednico Biodinamične federacije Demeter International, strokovno vodjo Semenjalnice ter predavateljico s področja ekološke pridelave hrane v Biotehniškem centru Naklo. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Martin Šolar, novi, 15. predsednik Planinske zveze Slovenije, je človek, ki je z naravo povezan že vse svoje življenje, že desetletja pa vpet tudi v delo planinske organizacije kot prostovoljni in častni vodnik PZS-ja, inštruktor planinske vzgoje, alpinist ter varuh gorske narave. Po izobrazbi je magister naravovarstva in inženir gozdarstva, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park in trenutni direktor Kobariškega muzeja, je vodenje ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji, s 300 društvi in več kot 64 tisoč člani prevzel v času, ko je tudi tradicionalno planinstvo trčilo ob realnost množičnega turizma. Po osmih letih podpredsedniškega staža se Šolar dobro zaveda, da slovensko planinstvo nujno potrebuje strukturne spremembe in tudi nepriljubljene omejitve. Do ključnih in akutnih problemov v naših gorah ima jasno izdelana, brezkompromisna stališča, in odločno opozarja, da bodo za ohranitev gorskega sveta potrebne jasne omejitve, saj so zmogljivosti našega visokogorja že zdavnaj presežene. Novi predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar , 15. v njeni 133-letni zgodovini je gost Romane Erjavec v današnjem Intervjuju na Prvem.

Baletni plesalec, solist, koreograf, plesni učitelj, režiser, dolgoletni vodja ljubljanskega Baleta, eden vodilnih na slovenskih baletnih deskah. Predvsem pa - baletni plesalec z vsem svojim srcem. To je gospod Janez Mejač, od letošnje pomladi tudi devetdesetletnik, čigar življenjsko - plesno popotovanje, kakor je podnaslov, lahko preplešete tudi ob branju biografije Od blata do baleta. Odrske luči, številne predstave, aplavzi, nagrade - o vsem tem Janez Mejač pripoveduje z nostalgijo in žarom v očeh, vse to je bilo njegovo življenje. Ta lepa leta bo obudil tudi v tokratnem Intervjuju. Z gospodom Janezom Mejačem se je pogovarjala Lucija Fatur.

Velenje v teh dneh utripa v znamenju domišljije in otroške igre. Vse do petka tam pripravljajo Pikin festival, letošnja izvedba je že 37-ta. Vsako dopoldne v Velenje prispe 35 avtobusov šolarjev, dejavnosti za obiskovalce so brezplačne. Celotedenski festival organizira javni zavod Festival Velenje, ki ga vse od ustanovitve vodi direktorica Barbara Pokorny. V tokratnem intervjuju se bomo z njo pogovarjali o otroški domišljiji in kako v ta svet tudi zaradi organizacije festivala vstopajo odrasli. Kako utripa Velenje, sicer rudarsko mesto, s pomočjo kulture in prireditev. In nenazadnje, kako v svetu, kjer štejejo rezultati, danes organizirati prireditve.

Je ena vodilnih medijskih osebnosti Gane, leta 2024 jo je BBC uvrstil na seznam 100 navdihujočih in vplivnih žensk z vsega sveta. S svojim plesom in glasbo z večjezičnimi in angažiranimi pesmimi predstavlja Afriko, ki je hkrati tradicionalna in sodobna. Je tudi velika borka za pravice žensk in za socialno pravičnost, zlasti kar zadeva poroke otrok. Njeno ime v lokalnem jeziku sissali pomeni izvajalka oziroma tista, ki dela. To je Wiyaala. Kako ji je iz majhne ganske vasi uspelo prodreti na svetovne odre, kakšne so razmere v Gani, o borbi za pravice žensk, glasbenem ustvarjanju, vračanju v Slovenijo in še marsičem bo Wiyaala spregovorila v sredinem intervjuju.

Prevajalec, podkaster, filmski kritik, eden glasnejših in dejavnejših ambasadorjev znanstvenofantastičnega žanra z diplomsko nalogo o Batmanu. Vse to in še več lahko pripišemo Igorju Harbu, ki je izdal svoj znanstvenofantastični prvenec Ko Zemlja zdrsne za obzorje založbe Goga. Zaradi njegovih prevodov lahko bralci in bralke v slovenskem jeziku berejo temeljna dela znanstvene fantastike, kot sta deli Temelji Isaaca Asimova in Dune: Peščeni planet Franka Herberta. S svojima soagentoma v podkastu Obod debatira o vsem, kar vsaj malo diši po žanru. Kaj bi vzel s seboj v vesolje in ali med maratonom razrešuje morebitne prevajalske dileme? Igor Harb je gost Tine Lamovšek.

Tokratna gostja oddaje je slovenska igralka, režiserka, avtorica dramskih besedil in producentka Tjaša Ferme, ki že skoraj dve desetletji živi in deluje v New Yorku. V pogovoru z Lili Brunec bo odstrla del svojega ustvarjalnega življenja v Velikem jabolku, predstavila projekte in načrte za prihodnost ter bivanjsko kulturo v New Yorku in se posvetila tudi povezavam s Slovenijo.

Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne podnebne motnje, ampak nova realnost. Prizadeto je kmetijstvo, gospodarstvo, obremenjen je zdravstveni sistem. Ocene finančnih posledic letijo v nebo. Bo država še milijone namenjala za odškodnine po suši in s tem spodbujala neprilagajanje, namesto, da bi podpirala rešitve za večjo odpornost tako kmetijstva kot drugih dejavnosti. Kako se bomo odzvali, glede na napovedi, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih desetih letih in več samo še stopnjevali? Bomo res kot žabe, ki ne opazijo, da se počasi kuhajo v loncu, dokler ni prepozno? O tem se bo Jernejka Drolec v sredinem Intervjuju pogovarjala z agrometeorologinjo Andrejo Sušnik z Agencije republike Slovenije za okolje.