Karierna pot jo je vodila od terenske do muzejske arheologinje in od pomočnice kuharja do vodje srednjeveške kuhinje na Danskem. Vmes je odkrivala prehranske navade in kulinarično ponudbo koliščarjev, starih Rimljanov, Vikingov, pa tudi srednjeveške jedi in mojstrovine izpod rok meščanskih kuharic 19. stoletja. Zdaj Polona Janežič s kulinaričnimi delavnicami in fotografijo predstavlja arheološko, etnološko in kulinarično dediščino širši javnosti, organizira dogodke z zgodovinskimi jedilniki in mnoge navdušuje tudi na svoji spletni strani in družbenih omrežjih.

Več na Obujeni okusi. 

Eden zelo dejavnih koroških Slovencev Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, se konec leta upokojuje. Po 27 letih vodenja glasbene šole ugotavlja, da so uspeli ohraniti pomembno ustanovo in jo kakovostno dvigniti, kar dokazujejo tudi številne nagrade in priznanja, ki jih dobivajo gojenci. Gre za pomemben kulturni podvig, pravi.

Vse življenje se ukvarja z glasbo, trenutno vodi tri zbore, profesor slovenščine na Slovenski gimnaziji pa bo ostal do konca šolskega leta. Je predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, ki se ponaša z zgodovinskim domom na Trati Pri Cingelcu, in v okviru katerega dela tudi zasebni dvojezični vrtec Jaz in ti z več deset zaposlenimi.

Se Kanin skriva v megli preteklosti ali zre v svetlo prihodnost? Naše najvišje smučišče, nekdaj ponos slovenskega turizma, danes nosi bremena iztrošene infrastrukture in neuresničenih načrtov. Od leta 1973 Kanin ni le smučišče, ampak tudi simbol neuresničenih vizij. Danes se zdi, da Kaninu bolj kot plazovi grozijo finančne vrzeli in neizpolnjene obljube. Ali bo Kanin obstal nad številnimi brezni ali pa bo zdrsnil v zgodovino? Država je obljubljala veliko: milijone za prenovo, zakon za zagon, podporo za rast – a dala bore malo. Kako dolgo bo Kanin še čakal na svojo priložnost? Predsednik bovške občinske komisije za oživitev Kanina Danijel Krivec in poznavalec zgodovine smučanja na Kaninu Žarko Mlekuž bosta razkrila zgodbe o vzponih, padcih in vizijah tega edinstvenega smučišča, ki nam ponuja enega najlepših pogledov na Alpe in Jadran.

Rožle Bregar, mladi snemalec in režiser, je soavtor več kot 30-ih dokumentarnih filmov, ki pozivajo gledalce k odgovornejšemu odnosu do narave. Že kot srednješolec je vzljubil fotografijo, pozneje je vstopil v filmski svet narave, ki ga navdihuje in navdušuje. Snema tudi v ekstremnih razmerah. Četudi pripada mlajši generaciji filmskih ustvarjalcev, je že večkrat nagrajen. Letos je za fotografijo Poslednji vzpon dobil prestižno nagrado National Geographic. Islandija je, kot pravi, že desetletje njegov drugi dom, prevzela ga je s prvinskostjo in nedotaknjenostjo. Tam ustvarja v mrazu, dežju in vetru ter državo odkriva tudi gledalcem na številnih predavanjih.

Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?

Članice slovenske ženske alpinistične odprave Lalung 2024 so v začetku septembra v indijski Himalaji v odmaknjenih gorah nad dolino Lalúng preplezale štiri prvenstvene smeri. Glavni cilj odprave je bila 6243 metrov visoka še neosvojena gora Lalung I, na katero sta Patricija Verdev iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Celje Matica in Anja Petek iz Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka uspešno potegnili prvenstveno 2 tisoč metrov dolgo smer, ki sta jo poimenovali Here comes the sun. Drugi članici odprave Ana Baumgartner iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Ljubljana Matica in Urša Kešar iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj sta plezali v bližini baznega tabora in kljub neugodnim vremenskim razmeram preplezali dve daljši prvenstveni smeri. Kako je potekala odprava Lalung 2024, ki je slovenski ženski alpinizem po času zatišja znova postavila na svetovni zemljevid, bodo dekleta predstavila v oddaji Intervju.

Da se je sploh vedelo, v kako težkih razmerah živijo ljudje v Halozah in kljub temu ali pa prav zato še zmeraj gojijo in ohranjajo prijaznost, medsosedsko pomoč in gostoljubnost, je med prvimi novinarskimi peresi poskrbel v Cirkulanah rojeni dolgoletni novinar in dopisnik časnika Delo, zdaj upokojen Franc Milošič. Glas o Halozah, ki spadajo med pet odstotkov najboljših vinogradniških leg na svetu, je ponesel v slovenski prostor. Neutrudnega raziskovalca Haloz in tamkajšnjega človeka ter avtorja več knjig, tudi letos izdane zbirke kolumn Zemlja pod nohti, gostimo v oddaji Intervju.

Foto: osebni arhiv

V zadnjih letih je ena najvidnejših osebnosti v svetu glasbe. Je samosvoj iskalec ustvarjalnih rešitev, izhajajoč iz sveta klasične glasbe, odprt za vse glasbene zvrsti, novator v zvočnosti. Njegov ustvarjalni napon nagovori vsakogar. Je eden redkih slovenskih skladateljev, katerega glasbena dramaturgija ježi dlako, od začetka do konca – tudi več ur, kar je dokazal z glasbo za balet Faust. To je skladatelj Milko Lazar. Izjemna osebnost svetovljanskega duha in domala idealne skladnosti racionalne ter emocionalne notranjosti, strahu in poguma, z nadvlado humorja. Milko Lazar ustvarja velika dela, za velike zasedbe in hkrati velika dela za navidezno povsem intimno dojemanje v duu dveh klavirjev, kar je dokazala njegova priredba 4. Simfonije Heroes Philipa Glassa z glasbeno tematiko Davida Bowieja in Briana Ena. Ustvarja z najvidnejšimi v glasbenem svetu, doma pa največ z Edwardom Clugom in z Bojanom Goriškom.

Je avtor glasbe za lutkovne predstave in za več filmov, zadnji – Tartinijev ključ – je svetovno premiero doživel avgusta v Sarajevu. Trenutno ustvarja glasbo za Državni balet v Berlinu A Midsummer Night's Dream, ki bo premiero doživel februarja prihodnje leto. Njegovo novo delo bo zazvenelo na otvoritvenem koncertu Slovenskih glasbenih dni prihodnje leto. Ob tem pa: Milko Lazar je bil soustanovitelj ansamblov Quatebriga in Štefbet Rifi. Udejstvuje se kot dirigent in kot interpret baročne glasbe na čembalu. Opus Milka Lazarja šteje več kot 150 del. Med mnogimi drugimi nagradami je leta 2005 prejel Nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa Župančičevo nagrado za njegovo skladateljsko delo.

Gostja tokratnega Intervjuja na Prvem je nova britanska veleposlanica v Sloveniji, Victoria Harrison, ki je svoja poverilna pisma ob nastopu mandata predala pred dobrima dvema mesecema. Spregovorila bo o svojih načrtih, dvostranskih odnosih med Slovenijo in Združenim kraljestvom, mednarodni varnosti in migracijah. Pa tudi o svoji življenjski zgodbi, karierni poti in izkušnjah. Victoria Harrison je namreč prva slepa britanska veleposlanica v tujini. Pred mikrofon Prvega jo je povabila Mojca Delač.

Po državi smo dnevno priča odkritjem še iz prve in druge svetovne vojne. Neeksplodirana ubojna sredstva predstavljajo veliko varnostno grožnjo. To v zadnjem času spoznavajo tudi v Mariboru in Novi Gorici, kjer pogosto evakuirajo prebivalce. Največja verjetnost, da bomo našli neeksplodirane bombe, je sicer v zahodnem predelu države, kjer ima največ dela tudi državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Njen poveljnik Darko Zonjič je že 35 let povezan s tem delom, za katerega je, poleg znanja, potrebno veliko poguma. Kaj vse je doživel v času delovanja in s kakšnimi izzivi se sicer srečuje enota, nam je zaupal v sredinem Intervjuju.