Nedeljski gost

Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše o filmu za reviji Kino in Ekran. Poudarja, da ima Slovenija velik filmski potencial.

Poleg filma je velik navdušenec tudi nad Jadranskim morjem, kamor zahaja že od ranega otroštva. Opaža, da se na morju ene stvari vidijo bolj jasne, ko se vidijo prej. Kljub temu, da imajo Slovenci ob hrvaški obali 110 tisoč nepremičnin, za vsakogar letovanje ni samoumevno. Svojo novo knjigo je posvetil morju in odnosu do njega, ki ga imajo Slovenci, ki se tja množično selijo tja predvsem poleti.

Zakaj nostalgija ni nič dobrega, zakaj se je treba fanatično boriti proti vsem fanatizmom in zakaj zdaj uživa v ribolovu?

Nedeljski gost je režiser in publicist Nejc Pohar.

Glasbeni izbor Nejca Poharja: 

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami.

Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja nevarnosti, in ob pomoči slikovitih primerov in opravljenih študij opozarja na, kot ji pravi, vojno za bistrost možganov.

Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na nas, zakaj se zdi, da je vedno več izgorelosti, zakaj smo naučeni, da vseskozi opozarjamo le na napake, pohvale pa težko sprejmemo, pa o izjemnem pomenu počitka in spanja, problematiki perfekcionizma, tesnobi ob trenutnem dogajanju v svetu in gonji po nenehni rasti.

Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in veliko drugih šaljivih potegavščin. Po košarkarski karieri je bil Žorga uspešen menedžer in podjetnik, danes uživa v rekreaciji in fotografiranju. Kakšen rezultat napoveduje slovenski košarkarski reprezentanci, zakaj je Luka Dončić tako dober, o specifičnosti vodenja klubov in zvez v sodobnem športu. Kako (ne) gresta skupaj politika in šport, zakaj je življenje velika šala, pa tudi o razgibavanju telesa in možganov v zrelih letih.

Glasbeni izbor Aljoše Žorga:

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi izzivi. Kako je netalentiran mladenič iz delavske družine na robu, postal zgled, mentor in odgovoren oče in kaj je zaznamovalo enega najbolj markantnih slovenskih odbojkarjev?

Foto: alesfevzer.com

Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, predavatelj na več fakultetah, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je vodam posvetil že več kot 40 let svojega življenja in od nedavnega tudi častni občan Radovljice. Prav na dan druge obletnice začetka katastrofalnih poplav v Sloveniji se bo Miha Švalj z njim v poletju, v katerem ne mine teden, da ne bi poročali o takšnih in drugačnih zastrupitvah in onesnaženjih voda pogovarjal o stanju slovenskih kopalnih in vseh ostalih voda, sanaciji po poplavah in ostalih ‘tekočih’ aktulnih temah.

Foto: Klemen Razinger, www.sdzv-drustvo.si

Bogdan Fink že več kot dve desetletji pomembno sooblikuje podobo slovenskega športa. S predanostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo je Dirko po Sloveniji postavil na zemljevid pomembnih športnih prireditev. Mantro, da se »kolesarstvo začne takrat, ko ne moreš več«, je s tekmovanj prenesel tudi v organizacijske vode. Bogdan Fink zelo neposredno o izzivih organizacije, o prihodu Toura na slovenska tla pa tudi o osebni poti, hudi poškodbi, predanosti, dvomih. Ter o ponosu in prihodnosti slovenskega kolesarstva.

Foto: www.alesfevzer.com

Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska ozemlja je nehote postala kronistka genocida. Ne glede na silovite pritiske, svoje delo nadaljuje. Pravi, da počne to, kar bi moral vsak dostojen človek.

Poglavja:

00:00:31 Točka preloma

00:04:04 Kaj je skupno vsem genocidom

00:09:12 Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida

00:12:33 Česa se lahko naučimo od vzpona italijanske skrajne desnice

00:16:08 Si želi Nobelove nagrade za mir?

00:22:02 Srebrenica

00:25:35 Potresi in pretresi

00:28:09 Se lahko kdaj odklopi?

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.