Iz Poročila o mučeništvu sv. Pavla Mikija in njegovih tovarišev, ki ga je napisal njihov sodobnik (14, 109-110)

Vi boste moje priče

Ko so bili pribiti na križ, je bilo vredno občudovati stanovitnost, h kateri sta jih spodbujala tako oče Pasius kakor oče Rodriguez. Oče komisar (redovni predstojnik Peter Krstnik) je še naprej kakor negiben stal z očmi, uprtimi v nebo. Brat Martin se je zahvaljeval za božjo dobroto prepevajoč nekatere psalme, ki jim je dodajal vrstico: V tvoje roke, Gospod. Tudi brat Frančišek Blanco se je naglas zahvaljeval Bogu. Brat Gonsalvij je na ves glas molil očenaš in zdravamarijo.

Ko je naš brat Pavel Miki videl, da je pred najčastnejšim občinstvom, pred katerim je kdaj stal, je najprej povedal, da je Japonec in iz Družbe Jezusove, da umira zaradi evangelija in da je hvaležen Bogu za tako izredno milost. Nato pa je dodal: »Ker sem že prišel do tega trenutka, ne bi hotel, da bi kdo mislil, da bom skrival resnico. Odkrito vam povem, da ni druge poti do zveličanja kakor tista, ki se je drže kristjani. Ker me ta uči, naj odpustim sovražnikom in vsem, ki so me žalili, rad odpuščam cesarju in vsem, ki so krivi moje smrti, in jih prosim, naj se dajo poučiti in se krstiti.«

Nato se je ozrl po tovariših in jih začel bodriti v zadnjem boju. Na njihovih obrazih se je prikazala nekakšna radost, posebno še pri Ludviku. Ko mu je neki kristjan zaklical, da bo kmalu v raju, so vsi lahko videli, kako mu je od veselja vzdrhtelo telo.

Anton, ki je visel ob Ludviku, je uprl oči v nebo in izgovarjal presveta imena Jezusa in Marije; nato je začel peti psalm: Hvalite, služabniki Gospodovi, hvalite Gospodovo ime. Naučil se ga je v Nagasakiju pri verouku; v tamkajšnem zavodu namreč učijo otroke tudi nekaterih psalmov.

Tudi drugi so z veselim obrazom ponavljali »Jezus, Marija«; nekateri so okoli stoječe spodbujali k zares krščanskemu življenju; s takimi in podobnimi dejanji so kazali, da so na smrt res pripravljeni.

Nato pa so štirje rablji potegnili iz nožnic, ki so v navadi na Japonskem, meče; ob strašnem pogledu nanje so vsi verniki vzkliknili: »Jezus, Marija!« in nastalo je glasno žalovanje in stokanje, ki je prodrlo do neba. Rablji pa so vse obsojene z nekaj udarci hitro pobili.