V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje.

V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter kako prepoznati digitalno izključenost ali stisko.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Citati:

• Eva Pečnik: »V današnji družbi si vreden samo, če imaš nek uspeh, dobivaš neke dosežke,, in mladi stremijo k vplivnežem/vplivnicam, ki prikažejo le najboljše dosežke, iz tega konteksta, ki si mu priča vsak dan, pa se je težko izvzeti.«

• Patrik Senica: »Velikokrat slišimo različne zgodbe iz šolskih klopi in od učencev, da imajo pritiske doma s strani staršev glede ocen, pa potem pride do kritiziranja.«    
• Patrik Senica: »Vloga staršev je zelo pomembna da tudi oni naslovijo, da si ti tudi okej, ti si v redu, tudi če boš domov prinesel 2 ali 3 in morda usmeriti pozornost v to, da se da vse popravit.«
• dr. Katja Košir: »Zato da lahko nek učitelj/strokovni delavec sploh gradi vključujočo klimo, mora najprej imeti on ta odnosni kapital z učenci vzpostavljen.«
• dr. Katja Košir: »Vključujočo klimo gradimo prvo s tem, da slišimo in vidimo vsakega otroka v razredu.« 
• dr. Katja Košir: »Pomembno je, da imajo učenci občutek, da smo opazili njihov trud.«
• dr. Katja Košir: »Učence je treba učiti, kako shajati z raznolikostjo, kaj naredim, ko sem jezen na nekoga, kaj nekomu zavidam – pomembno je učence učit, kako naj se s temi čustvi spoprimejo na načine, ki za druge niso škodljivi, so spoštljivi.« 
• Patrik Senica: »Učitelj je lahko model želenega vedenja, pričakuje od učencev da se vedejo na določen način, potem pa sam ravno to naredi in se znese nad učenci – mora tudi učitelj pokazati želeno vedenje pri sebi, da ga učenci vidijo in ga lažje ponotranjijo.«  
• dr. Katja Košir: »Šola mora ohranjati vlogo okolja, ki učence nežno sili iz cone udobja – umetna inteligenca to udobje zelo poveča.«
• dr. Katja Košir: »Tako kot otrokom ne damo nevarnega orodja ali avta za vozit, tako se je treba učiti uporabljati tudi orodja umetne inteligence.«  
• Eva Pečnik: »Kdaj je potrebno reči, zdaj pa za to ne bom uporabil umetne inteligence, bom to sam naredil, in se mi zdi, da je na koncu zadovoljstvo, ko naredimo nalogo veliko večje, kot če bi to dali narediti umetni inteligenci.«

Poglavja:

01:00 – Anksiozna generacija

03:10 – Uspešnost v šolskem okolju

05:35 – Uspeh v šoli in tehnologija

07:58 – Vpliv staršev na percepcijo samih sebe

10:00 – Klima v razredu

13:10 – Prenos digitalnih konfliktov

16:28 – Vpliv digitalne komunikacije na fizične odnose

17:51 – Umetna inteligenca kot vir prve pomoči

20:56 – Umetna inteligenca v šolskem okolju30:25 – Nasveti za mladostnike, starše, učitelje