Digitrajno izobraževanje

Računalniško mišljenje ni namenjeno le programerjem, temvečpredstavlja način razmišljanja, ki otrokom pomaga pri reševanju problemov,razvijanju ustvarjalnosti in razumevanju sveta okoli sebe. Razvijati ga je nele mogoče, temveč tudi smiselno in potrebno že zelo zgodaj, kot poudarjajo dr.Sonja Čotar Konrad in dr. Sanela Hudovernik (Pedagoška fakulteta Univerze naPrimorskem) ter Petra Kočar (Vrtec Jelka).

V podkastu povedo, da so slovenski vrtci na področjuračunalniškega mišljenja daleč najbolj vodilni, ter razpravljajo o tem, kajračunalniško mišljenje sploh pomeni in kako ga lahko razvijamo pri najmlajših.Poudarjajo, da ne gre za sedenje za zasloni, temveč za premišljene dejavnosti,ki skozi igro in interakcijo spodbujajo razumevanje, logiko ter reševanjeproblemov.

Gostje naslovijo tudi pogoste pomisleke, kot je strah predprezgodnjo digitalizacijo, ter pojasnjujejo razliko med uporabo tehnologije inrazvojem temeljnih miselnih spretnosti. Izpostavijo pomen ustreznega vodenja,medpodročnega povezovanja ter ravnotežja med digitalnim in nedigitalnim svetom.

Spregovorijo o tem, zakaj bi moral vsak posameznik razvijatiračunalniško mišljenje, ne glede na poklicno pot, ter ponudijo konkretne ideje,kako lahko starši in vzgojitelji to podprejo že doma ali v vrtcu – tudi brezuporabe naprav.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost inNextGenerationEU.

Citati:

Petra Kočar: Vsekakor v vrtcu proces in razvojračunalniškega mišljenja vidimo v glavnini brez računalnika in breztehnologije. […] Ker je dokazano, da se možgani najbolj razvijajo do sedmegaleta, smo mi dolžni na pravi način razvijati pri otrocih računalniškomišljenje, torej že v vrtcih.

Dr. Sanela Hudovernik: Tudi računalnik ne misli sam po sebi,človek mu da določena navodila, korake, kako naj deluje. Na tak način učimootroke razmišljati, da razmišlja sistematično, strukturirano, logično mišljenjein konec koncev tudi ustvarjalnost.

Dr. Sonja Čotar Konrad: Digitalna naprava je orodje, ki mipomaga rešiti problem, če znam jaz to zadevo pripraviti in oblikovat na način,da bom lahko komuniciral z digitalno napravo, se pravi, da bom lahko vneselukaze na način, da jih bo lahko naprava izvedla. Računalniško mišljenje jeproces, ki se zgodi, oziroma neko stanje, ko otroka naučimo spretnosti, kakolahko s tem manevrira.

Dr. Sonja Čotar Konrad: Vsi naši otroci imajo pravico, dadobijo ta znanja, da so opolnomočeni za delovanje in življenje v okolju danes.

Dr. Sanela Hudovernik: Vse dejavnosti naj bodo uravnotežene.

Petra Kočar: Strahovi, ki jih imamo odrasli, pogostoizhajajo iz nerazumevanja.

01:00 Kaj je računalniško mišljenje

07:10 Kaj je pri razvijanju računalniškega mišljenja resspecifično

11:30 Je računalniško mišljenje pomembno samo zaprogramerje?

16:00 Čas za digitalnimi napravami

20:45 Največje napake pri uvajanju vsebin računalniškegamišljenja

32:25 Pogled v prihodnost

Digitalna pismenost danes pomeni več kot le uporabotehnologije. Vključuje kritično razmišljanje, varno in odgovorno ravnanje tersmiselno rabo digitalnih orodij za učenje, delo in sodelovanje.

V epizodi Julija Finguš (OŠ Rače) ter Primož Dornik in MajaMarjanović (Gimnazija Jožeta Plečnika) razmišljajo, kaj v resnici pomeni bitidigitalno kompetenten. Delijo svoje poglede na umetno inteligenco in vplivtehnologije na vsakdanje življenje ter opozarjajo na različne načine njene rabe– od zabave do učenja. Poudarjajo pomen kritičnega vrednotenja informacij,ravnotežja med spletnim in resničnim svetom ter zavedanja, da imajo dejanja naspletu tudi resnične posledice. Spregovorijo tudi o vlogi šole in doma prioblikovanju digitalnih navad ter ponudijo iskrene nasvete vrstnikom in staršemo smiselni rabi tehnologije.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost inNextGenerationEU.

Citati:

Maja Marjanović o tem, kaj pomeni biti digitalno kompetenten:»Pomembno je širše razumevanje, pomembno je, da informacije, ki jih dobiš,kritično ovrednotiš in presodiš, kaj je res in kaj ne.«

Julija Finguš: »Pomembno se je zavedati, da kar povemo naspletu online, ima vpliv tudi na naše življenje offlne. To, kar delimo nainternetu, ima posledice, ki so resnične, zato je tudi pomembno, da se znamozavarovati na spletu.«

Primož Dornik: »Vedno je fajn pri učenju imeti nek cilj inpotem skozi to spoznavat neko stvar.«

Julija Finguš: »Umetna inteligenca ni sama po sebi ne dobrane slaba, ampak je odvisna od tega, kako jo mi uporabimo.«

Primož svetuje staršem, da se vprašajo glede rabetehnologije pri mladih: »ali s tem, ko te nove tehnologije uporabljajo, ali stem rastejo, ali se s tem razvijajo, ali s tem kaj pridobivajo.«

Maja: »Če hočeš kakšno informacijo poiskati na hitrejšinačin, boš uporabil digitalno tehnologijo, ne boš šel v knjižnico kot nekoč.«

00: Uvod

01:00 Mladi in tehnologija

03:20 Digitalna kompetentnost

11:11 Umetna inteligenca

13:45 Zakaj je pomembno biti digitalno kompetenten

16:15 Razvijanje digitalne kompetentnosti v šoli

23:08 Digitalne navade doma

25:57 Ravnovesje med digitalnim in ne-digitalnim

29:25 Nasveti za starše in sporočila vrstnikom

Navidezna, obogatena in razširjena resničnost niso le tehnološke novost, temveč orodja za globlje in lažje razumevanje sveta, razvijanje empatije in ustvarjanje bolj vključujočega ter učinkovitega, predvsem pa zanimivega in izkustvenega učnega okolja. Ko je premišljeno uporabljena, lahko podpira razvoj celostnega posameznika – kognitivno, čustveno in socialno. Ključ do uspeha niso naprave, ampak ljudje: učitelji, starši in strokovnjaki, ki tehnologijo osmislijo.

V tokratni epizodi se nam pridružita dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in socialne religije na Teološki fakulteti ter dr. Klemen Pečnik, raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter vodja multimedijskega centra v Laboratoriju za multimedijo.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Poglavja:

01:15 – Kaj te nove tehnologije so in kako jih prinašamo v razrede

03:42 – Največja dodana vrednost teh tehnologij

08:06 – Izobraževanje učiteljev

15:40 – O projektih

23:20 – Naslavljanje predsodkov, zmotnih predstav v svetu

26:27 – Kritika oziroma zakaj je taka tehnologija prednost v razredu

34:28 – Spodbuda za starše

Citati:

• Dr. Klemen Pečnik: »Z navidezno resničnostjo lahko prikažemo nekaj, kar navaden smrtnik drugače ne bi nikoli videli, na primer pogled iz vesoljske postaje.«

• Dr. Katarina Lia Kompan Erzar: »Cilj ni v tem, da postanejo stvari še bolj avtomatiziranje, ampak da postanejo bolj kvalitetne.«

• Dr. Katarina Lia Kompan Erzar: »Namen vizualnih vsebin mora biti, predno se sploh lotimo vsebin, zelo jasen.«

• Dr. Katarina Lia Kompan Erzar: »Nič ni narobe s tem, če bodo dijaki hitreje razumeli tehnologijo kot učitelji, ker tudi to je del celotne implementacije tovrstnih vsebin, da dijak lahko s svojim znanjem omogoči, pomaga učitelju, da bosta skupaj lahko uporabljala to vsebino.«

• Dr. Klemen Pečnik: »V projektu spodbujamo učitelje, da postanejo učenci, predvsem pa mentorji in vzpodbujevalci razvoja.«

• Dr. Katarina Lia Kompan Erzar: »Ko si daš gor enkrat virtualna očala, je gostota dražljajev, ki prihaja v možgane, tako velika, da ti na nek način naredi mejo okoli tebe in te zapre v ta svet – na ta način v tistem kratkem času dobiš zgoščena dražljajska izkušnja, ki jo potem lahko počasi razdelaš kasneje.«

• Dr. Klemen Pečnik: »Vodenje takega doživetja je bistveno bolj enostavno in usmerjeno na cilj, kot pa bi lahko s katerimkoli drugim medijem dosegli – ta izlorianost, potopljenost v določene dražljaje je definitivno prednost tovrstnih vsebin.«

V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje.

V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter kako prepoznati digitalno izključenost ali stisko.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Citati:

• Eva Pečnik: »V današnji družbi si vreden samo, če imaš nek uspeh, dobivaš neke dosežke,, in mladi stremijo k vplivnežem/vplivnicam, ki prikažejo le najboljše dosežke, iz tega konteksta, ki si mu priča vsak dan, pa se je težko izvzeti.«

• Patrik Senica: »Velikokrat slišimo različne zgodbe iz šolskih klopi in od učencev, da imajo pritiske doma s strani staršev glede ocen, pa potem pride do kritiziranja.«    
• Patrik Senica: »Vloga staršev je zelo pomembna da tudi oni naslovijo, da si ti tudi okej, ti si v redu, tudi če boš domov prinesel 2 ali 3 in morda usmeriti pozornost v to, da se da vse popravit.«
• dr. Katja Košir: »Zato da lahko nek učitelj/strokovni delavec sploh gradi vključujočo klimo, mora najprej imeti on ta odnosni kapital z učenci vzpostavljen.«
• dr. Katja Košir: »Vključujočo klimo gradimo prvo s tem, da slišimo in vidimo vsakega otroka v razredu.« 
• dr. Katja Košir: »Pomembno je, da imajo učenci občutek, da smo opazili njihov trud.«
• dr. Katja Košir: »Učence je treba učiti, kako shajati z raznolikostjo, kaj naredim, ko sem jezen na nekoga, kaj nekomu zavidam – pomembno je učence učit, kako naj se s temi čustvi spoprimejo na načine, ki za druge niso škodljivi, so spoštljivi.« 
• Patrik Senica: »Učitelj je lahko model želenega vedenja, pričakuje od učencev da se vedejo na določen način, potem pa sam ravno to naredi in se znese nad učenci – mora tudi učitelj pokazati želeno vedenje pri sebi, da ga učenci vidijo in ga lažje ponotranjijo.«  
• dr. Katja Košir: »Šola mora ohranjati vlogo okolja, ki učence nežno sili iz cone udobja – umetna inteligenca to udobje zelo poveča.«
• dr. Katja Košir: »Tako kot otrokom ne damo nevarnega orodja ali avta za vozit, tako se je treba učiti uporabljati tudi orodja umetne inteligence.«  
• Eva Pečnik: »Kdaj je potrebno reči, zdaj pa za to ne bom uporabil umetne inteligence, bom to sam naredil, in se mi zdi, da je na koncu zadovoljstvo, ko naredimo nalogo veliko večje, kot če bi to dali narediti umetni inteligenci.«

Poglavja:

01:00 – Anksiozna generacija

03:10 – Uspešnost v šolskem okolju

05:35 – Uspeh v šoli in tehnologija

07:58 – Vpliv staršev na percepcijo samih sebe

10:00 – Klima v razredu

13:10 – Prenos digitalnih konfliktov

16:28 – Vpliv digitalne komunikacije na fizične odnose

17:51 – Umetna inteligenca kot vir prve pomoči

20:56 – Umetna inteligenca v šolskem okolju30:25 – Nasveti za mladostnike, starše, učitelje

OPIS EPIZODE

V tokratni epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje se posvečamo temi, kako otroke naučiti učinkovitega, kritičnega in samostojnega raziskovanja. Poudarek je na informacijski pismenosti, eni ključnih veščin sodobnega časa, a hkrati področju, kjer so otroci pogosto prepuščeni sami sebi ali pa starši nehote naredijo preveč.

V pogovoru se nam pridružita dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Romana Fekonja z Zavoda RS za šolstvo. Razprava teče o tem, kaj informacijska pismenost sploh pomeni v praksi, kako otroke postopno in premišljeno uvajati v svet raziskovanja ter kako jim pomagati, ne da bi raziskovalno nalogo opravili namesto njih.

Podkast se dotakne izzivov od prvih korakov do končne predstavitve, vloge knjižnic in knjižničarjev ter pomena povratnih informacij in spoprijemanja s frustracijo, ki je naravni del učenja. Epizoda ponuja jasne usmeritve, dobre prakse in premislek o tem, kako otroke opremiti z veščinami, ki jih bodo spremljale vse življenje.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

CITATI

dr. Polona Vilar: »Informacijska pismenost se pravzaprav nanaša na kakršnokoli obvladovanje informacij.«

Romana Fekonja: »Vedno ko iščemo odgovor na neko vprašanje, se zgodi ta mini informacijski proces.«

dr. Polona Vilar: »Recepta v resnici ni, zato mi vedno tukaj govorimo o tem, da je potrebno razvijati kritično mišljenje.«

Romana Fekonja: »Zelo pomembna je motivacija. V šolah velikokrat naletimo na umetno ustvarjeno motivacijo in umetno postavljene situacije, ampak veliko bolj učinkovito učenje je takrat, ko pride neko vprašanje ali tema, ki učenca samega zanima.«

Romana Fekonja: »Cilj poučevanja je naučiti procesa iskanja informacij oziroma celotnega procesa informacijske pismenosti.«

dr. Polona Vilar: »Motivacija je ključna in prepogosto na njo pozabimo.«

dr. Polona Vilar: »Ni vedno eno same prave poti do rešitve, v tem je ravno čar.«

dr. Polona Vilar: »Vloga starša je biti neke vrsta podpora, ne pa tisti, ki naredi namesto.«

Romana Fekonja: »Velikokrat je namesto vprašanja staršev ne, kakšna je bila ocena, koliko si dobil, bolje »Kako si se ob tem počutil?« »Ali si zadovoljen s svojim delom?« Kaj bi lahkonaredil drugače?«

POGLAVJA

00:55 – Kaj je informacijska pismenost?

03:50 – Začetek naloge – kako se lotit, kako podpreti otroka?

12:21 – Kako lahko starši pomagajo otroku?

16:43 – Kam po zanesljive vire, informacije?

23:50 – Kako premagati ovire, frustracije?

25:10 – Kako najdeno predstavit?

29:00 – Zaključek in refleksija

32:30 – Zaključne misli

Nedavno smo obeleževali svetovni dan knjige, zato se danes posvečamo temi, ki je za marsikoga zanimiva, a tudi polna vprašanj in skrbi – branju v digitalni dobi. Kako beremo danes? Kaj pomeni »digitalno branje« in ali res spreminja naše bralne navade? Kako se lahko starši in učitelji odzovemo na nove bralne trende, in ali lahko digitalno in klasično branje sobivata? 

Z nami sta dva gosta, Igor Saksida, literarni zgodovinar, profesor na Pedagoški in Filozofski fakulteti, avtor številnih priročnikov in znanstvenih del ter Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, poznavalka založniškega sveta, predvsem področja otroške in mladinske literature. 

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. 

Scenosled: 

• 01:25 – Bralne navade in spremembe v digitalni dobi 

• 06:40 – Tekmovanje za pozornost mladih 

• 08:49 – Nevidna moč knjig 

• 10:24 – Digitalno in klasično branje – tekmeca ali zaveznika 

• 14:06 – Upad bralne zmožnosti pri mladih 

• 20:00 – Izzivi in priložnosti za prihodnost branja 

• 28:25 – Prihodnost 

• 31:32 – Spodbudne misli  

Citati:  

• Igor Saksida: »Z branjem se dogaja razvoj, tako kot se je to dogajalo v vsej zgodovini.« 

• Alenka Kepic Mohar: »Uporaba digitalne tehnologije nezavedno spreminja način, kako procesiramo vsebino.« 

• Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je v kateri dobi branja, se privaja tehnologija na kateri beremo.«  

• Alenka Kepic Mohar: »Knjiga je predmet, s katerim sodeluje celotno telo.« 

• Alenka Kepic Mohar: »Branje je kognitivno zahtevno dejanje, a je v resnici tisto dejanje, ki nas spreminja, zato ker nas nekako biološko in kognitivno razvija v razmišljujoče posameznike.« 

• Igor Saksida: »Je nekaj modrosti v tem, da so babice od pamtiveka svojim otročičkom drsele s prstkom po dlani, kajti gibanje + jezik + zvok tega kar pripovedujemo, k čemur prideta še svinčnik in papir, aktivira večji del možganov.« 

• Igor Saksida: »Branje ni samo stvar šole, branje je po vseh relevantnih opredelitvah definirano kot oblika družbene prakse.« 

• Igor Saksida: »Kako lahko pričakujemo od otroka, da bo kar tako, na podlagi nekega notranjega izgorevanja, da ne rečem motivacije bral, če ne vidi svoje mame, očeta, ki bere.« 

• Igor Saksida: »Družinsko branje moramo vzpostaviti kot vrednoto.« 

• Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je, da si starši v tej obilici konkurence preživljanja prostega časa zares vzamejo čas in berejo z otroki.« 

• Igor Saksida: »Umetna inteligenca ni sovražnica branja in potopljenosti – to je neke vrste pisalni stroj, to je orodje. Umetna inteligenca obdela podatke, ki jih ima na razpolago, zaenkrat v resnici še ni ustvarjalna – že pri prevajanju je vidna razlika – bistveno nam olajša prevod iz angleščine v slovenščino, ker je tehnična, ampak nikoli nebo umetna inteligenca dobro prevedla poezije, ker je to kreativni prenos emocije, misli, konceptov iz ene kulture in jezika v drugega.« 

• Alenka Kepic Mohar: »Ljudje po svoji naravi hrepenimo po tem, da doživljamo še kaj več kot kar se nam dogaja v resničnosti in knjige so tiste, ki nas vodijo onkraj našega življenja, in to je nekaj, ko človek začne zares brati, se potapljati v vsebino, si dovoliti tudi ta prostor za misel ki vznikne potem, ko nekaj prebereš, je to neko doživetje, ki ga želiš ponavljati in zato postaneš bralec.« 

• Igor Saksida: »Čas, ki ga boste zamudili, ko svojemu otroku ne boste brali v zgodnjem obdobju, ne bo nikoli več prišel nazaj.« 

• Alenka Kepic Mohar: »V življenju si je vredno vzeti čas, zato da se upočasni ritem, ki ga narekuje vsakdanjik, in tako kot lahko uživamo ob neki »slow food« večerji predlagam, da je tudi branje, počasno branje, kjer si delimo dobre misli, ki so jih zapisali najboljši ustvarjalci današnjega in preteklega sveta, da je to nekaj, kar v resnici izboljšuje kakovost našega življenja, mu daje to dimenzijo, ki v resnici narekuje tudi smisel bivanja.«  

Povezave: 

• Naša mala knjižica – Naša mala knjižica 

• Knjigebrat.si – bralni klub za mlade 

Opis epziode:

V tokratni epizodi podkasta "Digitrajno izobraževanje" se posvetimo pereči temi medvrstniškega nasilja ter načinom, kako ga lahko preprečujemo in nanj ustrezno reagiramo. Debatiramo o akciji #Odpikajmonasilje, ki je v marcu opozarjala na problematiko nasilja med mladimi, in o nedavni publikaciji "Sočutni jezik med mladimi", ki ponuja dragocen vpogled v pomen empatije in konstruktivne komunikacije v vsakdanjem življenju mladih. Do publikacije lahko dostopate tudi prek povezave v opisu tega podkasta.

Z nami sta dva izmed avtorjev te publikacije. Gostimo Mineo Rutar, doktorsko študentko in asistentko na Oddelku za psihologijo in Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in Mitja Černka, psihologa, soustanovitelja Trenerskega foruma in Inštituta za aplikativne znanosti Maribor. Z nami je tudi študent komunikologije Matej Urbas, ki deli osebno perspektivo o vrstniškem nasilju, digitalnih izzivih in pomenu sočutnega jezika. Skupaj raziskujemo, kako lahko vsi – mladi, starši, učitelji in širša skupnost – prispevamo k bolj vključujočemu in varnemu okolju za mlade.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma
Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Scenosled:

- 01:15 – Medvrstniško nasilje – kako je danes?

- 05:32 – Miti, prepričanja o spletnem nasilju

- 09:47 – Pomembnost podpornega okolja

- 14:17 – Kampanje, iniciative ozaveščanja o spletnem nasilju

- 19:13 – Sočutni jezik med mladimi

- 24:34 – Spodbujanje sočutnega jezika, ovire pri uvajanju tovrstne komunikacije

- 32:15 – Preprečevanje in ukrepanje v primerih nasilja

- 36:26 – Nasveti za starše

Citati:

- Minea Rutar: »V času digitalnega spletnega nasilja je res v polnosti jasno, kako zelo škodljive so lahko besede in hkrati, da smo na spletu veliko bolj neprevidni, veliko hitreje se lahko zgodijo stvari, ki imajo bolj dolgoročne posledice, ker jih ne moremo vzeti nazaj in ni človeka pred nami, ki bi imel reakcijo, na kar smo rekli.«

- Mitja Černko: »Pomembno je zavedanje, tako za starše kot za mlade, kje je naše polje vpliva.«

- Minea Rutar: »Ključne so podporne, na začetku odrasle osebe, kjer lahko mladi najprej se teh veščin sploh učijo.«

- Minea Rutar: »Pomembno je, da imajo otroci občutek, da so tam odgovorne, zrele odrasle osebe, ki so vredne zaupanja, ki se bodo lahko na problem konstruktivno odzvale in ne zapaničarile, bodo pa vzele problem resno in jih bo zanimala stiska mladega človeka.«

- Mitja Černko: »Odrasti pomeni prevzeti odgovornost za lastno vzgojo.«

- Matej Urbas: »Če take kampanje, čeprav se morda kakšnemu najstniku zdi brez veze, ali nekoristno, lahko ukrade tistih pet sekund na feedu, da je ena pozitivna novica v poplavi vseh slabih, se mogoče to ponotranji in ozavesti, da se tudi take stvari dogajajo in se mogoče kdo zamisli nad svojimi dejanji.«

- Minea Rutar: »Sočutni jezik ne reši problema samega, je pa nujen kontekst in osnova, da ga lažje začnemo reševat.«

Uporabne povezave:

- http://isainstitut.si/isa/cap-program-za-preventivo-zlorabe-otrok/

- https://izstekani.net/wp-content/uploads/2013/09/prirocnik-za-ucitelje-3-izdaja-predogled.pdf

- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/osnove-sistemskega-pristopa-k-medvrstniskemu-nasilju-in-evalvacija-projekta-nasviz_-prirocnik-1.pdf

- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/preventivne-dejavnosti-sistemskega-pristopa-k-medvrstniskemu-nssilju-v-viz_prirocnik-2.pdf

- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/obravnavanje-medvrstniskega-nasilja-v-viz_prirocnik-3.pdf

- https://safe.si/gradiva/aplikacije/odklikni-spletno-nasilje

- https://odklikni.enakostspolov.si/

- https://www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno-spodbudno-ucno-okolje/

- mlad.si/e-katalogi/Socutni_jezik_med_mladimi/

- Discord

- Plurality: The Future of Collaborative Technology and Democracy

- Audrey Tang - ProjectSpeaker

Opis epizode:

Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba. 
Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju.  
Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.  

Citati:

Benjamin Lesjak: »Starši moramo imeti ves čas vpogled, kaj delajo moji otroci, ko je popoldan recimo 3, 4 ure na telefonu – »nekaj se pogovarjam« - ne moremo pustiti otrok, da se »nekaj« pogovarjajo.«

Benjamin Lesjak: »Pri otrocih, ko začnejo uporabljat informacijsko tehnologijo, je pomembno, da smo starši zraven in da počasi prehaja iz nadzora v prevzemanje odgovornosti.«

Janko Harej: »Zavajajoče je razmišljati, da naši mladi poznajo digitalno tehnologijo, poznajo uporabo striktno samo tistih par aplikacij, čim pa se oddaljimo samo malo proč, npr. kako deluje naprava sama, ne vedo, ne znajo osnov.«

Janko Harej: »Obnašajte se v virtualnem svetu tako, kot bi se v realnem – ko se pogovarjate, ali bo šel vaš otrok v določeno hišo, boste šli čez določena pravila, in enako je z vsako aplikacijo. Starši morajo biti zraven v točki, ko bo otrok razmišljal o tem, da bo nekaj uporabil – pojdimo skupaj, pa skupaj potrkajmo na vrata.«

Poglavja:

- 01:08 - Umetna inteligenca - kaj pomeni za izobraževanje?

- 06:27 - Prednosti uporabe umetne inteligence za učenje in poučevanje

- 08:13 - Tveganja in pasti umetne inteligence

- 12:29 - Varnost in etika pri uporabi umetne inteligence

- 19:02 - Spodbujanje rabe umetne inteligence za šolsko rabo

- 22:50 - Entiteta šole

- 26.32 - Varstvo otrokovih osebnih podatkov

- 29:13 - Praktični nasveti za starše

Ne pozabite, znanje je moč, zato ga skupaj množimo in delimo!Vabljeni in vabljene k poslušanju!Za vsa morebitna vprašanja pišite na [email protected] omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.Podkast Digitrajno izobraževanje je plod sodelovanja RTV MMC in Službe za digitalizacijo izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je bil najprej objavljen na MMC RTV SLO.

V najnovejši epizodi podkasta se pogovarja nenavaden par: na umetni inteligenci temelječ pogovorni robot in dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Razpravljata o digitalizaciji izobraževanja v slovenskem prostoru, vlogi umetne inteligence pri tem, digitalnih kompetencah in digitalnem razkoraku. Prisluhnite, kaj imata za povedati!Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizmaNačrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

Citati:

Scenosled:

V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan. 

Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.«

Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«

Scenosled: