Ko sta se Helena Golja Štamcar in njen mož spopadala najprej z neplodnostjo in potem z zdravljenjem neplodnosti, je ugotovila, kako veliko vlogo v celotnem procesu igrata psihični vidik in sočuten odnos vsega osebja, pa tudi, kako pomembna je informiranost pacienta in njegova vključenost v soodločanje pri postopkih zdravljenja. Za njiju je bila pot v tujino prava izbira, eden pomembnejših dejavnikov pri tej odločitvi pa čas. Če si par želi otroka, ni nepomembno, ali se mu želja uresniči relativno kmalu ali pa čez dolga leta.

Kmalu po rojstvu prvorojenke je začutila, da bi rada njuno izkušnjo približala še komu in tako je postala koordinatorka za kliniko na Češkem.

Glede na to, da želi Helena pomagati čim večjemu številu parov, da se jim uresničijo sanje in se jim rodi zdrav otrok in to počne kot koordinatorka za kliniko na Češkem, ki na tem področju deluje s pomočjo najsodobnejše medicine, sem, ko me je kontaktirala, da bi posneli epizodo, bila zelo previdna. V tem podcastu sem želela spregovorit tudi o tem, a se obenem bala, kaj želi Helena povedat - sama sem bila spočeta s pomočjo IVF-a in ga sedaj, kot odrasla ženska in mati treh otrok spočetih po naravni poti, absolutno ne vidim kot način, na katerega bi si sama izbrala biti spočeta. Verjamem, da sva v pogovoru našli pot, ki ohranja spoštovanje obeh strani in odpira širši pogled.

S Heleno sva se pogovarjali:

- kako pomemben je motiv, zaradi katerega si pari želijo otrok (ker tako je, starost... -> ker si jih res želijo),

- kako je, če si otrok želi samo en partner,

- obžalovanje, da imamo otroke in kako je to povezano z nepravimi razlogi za imeti jih,

- o naravnih zanositvah v zadnjem ciklu pred zdravljenjem, 

- o neujemanju spolnih celic,

- o nosečnosti in dojenju z darovanimi spolnimi celicami - tudi, ko je ženska (bodoča mama) že v menopavzi,

- sprejemanju teh otrok,

- o pasteh postopkov in sprememb, ki jih prinašajo (v družine, službe...),

- o sodelovanju s kliniko v tujini in primerjava s Slovenijo,

- pogovorih z otroki.

Pot vsakega para je unikatna. Naj več kar lahko zase naredimo je, da sprejmemo svojo pot in čutimo ter zares živimo njeno lepoto. To pa se lahko zgodi takrat, ko sprejemamo odločitve, ki jih čutimo in sprejemamo v skladu s sabo. Kakorkoli se odločite/ste se odločili, vam želim, da v vas prebiva mir.

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Heleni lahko slediš na:

IG: ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/najin_cudez/

FB: https://www.facebook.com/helena.golja

www: https://najincudez.com/

Mene pa lahko ujameš na:

IG: ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ana.lana.vega/⁠⁠⁠⁠⁠

www: ⁠⁠⁠⁠⁠https://analanavega.com/⁠⁠⁠

Tjaša je diplomirana medicinska sestra, ki je študij babištva zaradi materinstva po uspešno opravljenem 1. letniku zamenjala s študijem zdravstvene nege. Od nekdaj jo je privlačil čudež življenja, pa tudi smrt; pogled v veselje in bolečino. In ko je malo pred rokom, še ne 22-letna rodila mrtvo hči, je tanko mejo med njima dodobra občutila.

To ni zgodba o žalovanju, ampak zgodba o življenju. Življenju po težki preizkušnji, ki je Tjašo povabilo k odpiranju. Med pogovorom sem prav čutila, da govori iz svoje brazgotine in ne rane, iz izkušnje življenja in ne bolečine, zato te še posebej vabim, da nama prisluhneš ne glede na to, ali se soočaš z izgubo ali ne.

Pogovarjali sva se:

- o tem, da vsako izgubo v življenju lahko premostiš zgolj, če odkriješ nek višji smisel,

- kako lahko s pisanjem odlagamo stvari, da jih ne rabimo več ves čas premlevati v sebi,

- da smo s pisanjem na drugačen način z občutki, ki so (bili) živi,

- da uvidi ne pridejo, ko mi hočemo, ampak ko smo nanje pripravljeni,

- da je včasih (pri žalovanju) najboljše samo izrazit, da ne vemo, kaj bi rekli - ljudje ne rabijo optimističnih želja, ampak samo prepoznavo,

- pri žalovanju ni pomembna samo žalost, je tudi dovoljenje za srečo,

- o praktičnih nasvetih oz. vajak, ki nam pomagajo biti tukaj in zdaj,

- da smo najbolj smejoča generacija z najbolj žalostnimi občutki znotraj sebe,

- da je žalovanje (ne le za otrokom, ampak kakršnokoli) proces in ne bolezen; ampak če ga potiskamo na stran, pa lahko to postane

- in še čem :)

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Tjaši lahko slediš na:

IG: ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/samospoznanje/⁠

www: ⁠https://samospoznanje.si/⁠

Mene pa lahko ujameš na:

IG: ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ana.lana.vega/⁠⁠⁠⁠⁠

www: ⁠⁠⁠⁠⁠https://analanavega.com/⁠⁠⁠⁠

Katja Bergant Rakuš je mamica trem otrokom, a le en je ostal z njo tukaj na Zemlji. Lastni izkušnji sta jo kalili za to, da sedaj druge podpira po izgubi v nosečnosti in po porodu.

S Katjo sva se v 14. epizodi podcasta Ana Lana Vega pogovarjali:

- o njenih izkušnjah izgube in kaj sta jo naučili,

- kako je prek lastnih izkušenj predelovanja izgub začutila, da lahko pri teb podpre druge,

- o moči deljenja svoje zgodbe in doživljanja, s tem pa postavljanja mesta svojemu otroku v družini in družbi,

- o občutkih sramu po spontanem splavu in prevpraševanju zakaj se je to zgodilo,

- o slovesu ter ohranjanju spomina na Karolino in Kristjana ter kako se s 3. otrokom pogovarja o njima,

- o odlaganju bremen / terapiranju same sebe prek pisanja - pisanje kot kanal za predelovanje čustev,

- da si težko damo dovoljenje za žalovanje, nas pa to lahko zelo osvobodi ter razbremeni,

- da bolečino začnemo zdraviti, ko o njej spregovorimo,

- o njenem delu,

- in še čem :)

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Katji lahko slediš na:

IG: ⁠https://www.instagram.com/slisim_te/

Mene pa lahko ujameš na:

IG: ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ana.lana.vega/⁠⁠⁠

www: ⁠⁠⁠https://analanavega.com/⁠⁠

Renata Medved Štiglic je žena, mama dveh otrok, povezovalka ljudi samih s sabo, s svojo notranjo močjo, s svojimi otroki in z življenjem na splošno. Je pa tudi dvojčica in mama otroku, ki je v maternici izgubil svojega dvojčka.

V 13. epizodi podcasta Ana Lana Vega sva se pogovarjali predvsem o slednjih dveh vlogah, o tem, kako sta zaznamovali njo kot osebo in tudi njeno pot poslanstva. Prek playgroup-ov in Human Designa namreč podpira mamice, da lahko one čim bolj srčno in celostno podpirajo svoje otroke.

V tej epizodi teče beseda o:

- tem, da si je Renata od vedno želela imeti otroka dvojčka - ker je to največ, kar lahko kot starš daš otroku (čeprav sama ne čuti močne povezanosti s svojim dvojčkom),

- zanostitvi in nosečnosti v Angliji,

- želji in potem paniki glede nosečnosti z dvojčki,

- krivdi, ker je z grozo pričakovala ultrazvok in prevpraševanju, če bi otrok preživel, če ne bi tako odreagirala,

- raziskovanju 'vanishing twin syndrom' -> kaj to pomeni za preživele dvojčke v fizičnem smislu (ne pa duhovno in emocionalno),

- veliki razliki v letih med otrokoma,

- tem, da so povezave med dvojčki lahko močnejše kot z mamo,

- odgovornosti do brata dvojčka,

- Human Designu, ki ga vidi kot zemljevid, da lahko podpremo otroke, da lahko živijo za kar so tu,

- tem, da sta lahko dve osebi po Human Designu 'identični' (dvojčka), a tako zelo različni - enak body graph, ista družina, a drugačna pričakovanja lahko vplivajo na to, kateri potenciali se bodo razvili.

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Renati lahko slediš na:

IG: https://www.instagram.com/connectingrenata/

www: ⁠⁠https://humandesignslove.com/

Mene pa lahko ujameš na:

IG: ⁠⁠https://www.instagram.com/ana.lana.vega/⁠⁠

www: ⁠⁠https://analanavega.com/⁠⁠

Katja Rinc je mama z izkušnjo izgube in avtorica knjige Nad mavrico.

Otrok, ki so odšli še preden so zares vdihnili to življenje, je veliko. Kot družba se z njimi le redko ukvarjamo, a tisti, ki so se s tem soočili sami ali nekdo iz njihovega kroga pozananstev, so zaznamovani za celo življenje. Ko slišimo, da je nekdo doživel splav ali izgubil otroka, jim ne zmoremo vedno stati ob strani; še manj pa vemo, kako se naj obnašamo do otrok, ki so izgubili svoje sorojence.

S Katjo sva se v tej epizodi pogovarjali:

- o tem, kako jo je izguba hčerke Alje v 30. tednu nosečnosti zaznamovala kot žensko in ne samo kot mamo,

- kako se v njej sproži notranji boj, kadar jo kdo vpraša, koliko otrok ima - kako težko ji je povedati, da ima 3 otroke, še težje pa, da ima 4,

- kako je iz svoje lastne izkušnje skreirala knjigo Nad mavrico - da bi z njo podprla druge, ki gredo skozi podobno izkušnjo,

- o žalovanju in kako ima vsak svojo pot žalovanja, četudi žalujemo za isto stvarjo / osebo,

- kako sorojenci/otroci ob izgubi sorojenca običajno stopijo malo nazaj in ko so starši malo bolje, poiščejo stik in prostor za svoje žalovanje,

- o dojemanju sestrice, ki je umrla, s strani mlajših dveh njenih otrok in starejše, ki je to izgubo doživela kot 2.5-letnica,

- o porodu, slovesu, spominjanju in ohranjanju spomina na Aljo.

Verjamem, da je lahko ta pogovor v doprinos naši družbi - da bomo lahko bolj razumevajoči in podporni do tistih, ki porodnišnico zapustijo z bolečino, praznino in praznim naročjem.

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Katji lahko slediš na:

IG: ⁠https://www.instagram.com/katja_hiskasrcnihdotikov/

www: ⁠https://www.hiskasrcnihdotikov.si/

Slikanico Nad mavrico lahko naročiš tukaj: https://www.hiskasrcnihdotikov.si/trgovina/slikanica-nad-mavrico/

Mene pa lahko ujameš na:

IG: ⁠https://www.instagram.com/ana.lana.vega/⁠

www: ⁠https://analanavega.com/⁠

Vesna Juvan pravi, da se želi umakniti življenju in mu dovoliti, da živi skozi njo. Zato je ustanovila Akademijo za harmonijo življenja in študira telesno orenitirano psihoterapijo. Skozi njo želijo živeti Delavnice za maternice z odgovornimi lastnicami, pa tudi knjige Rdeča zarja, Cvetoče dekle in Razumeti žensko. Misija nemogoče?

In njen kompas je tole: ko plavam proti toku, je težko, ko se vmeša um, je prazno, ko sem pretočna za življenje, sem izpolnjena.

Vesna se mi zdi prava sogovornica za pogovor o skrivnostih življenja, o katerih se običajno ne pogovarjamo in jih tudi (vsaj večina) ne razumemo. Bila je prva, h kateri sem se obrnila po pomoč, ko sem želela bolje razumeti sebe in moj odnos z mojim bratom dvojčkom, lastno spočetje z IVF in ko sem začutila klic duše, da postanem mama.

Tekom pogovora sva se dotaknili vprašanj, kot so:

- Kaj pometi imeti in izgubiti dvojčka v maternici in kako se to kaže v življenju preživelega dvojčka?

- Ali je pomembno angelskemu otroku dati mesto v družini?

- Kaj zaznamuje ženske v smislu kdo bom kot odrasla oseba?

- Kako se pripraviti na spočetje otroka z IVF postopkom?

- Dozorelo vs. zrelo jajčece - kakšna je sploh razlika?

- Kaj je disociacija od telesa in kako je s tem povezano, da se sekiramo za nekaj, na kar ne želimo vplivati?

- Prizemljenost - kaj je to?!

- Kdaj in kako dejansko naselimo svoje telo?

In še 2 iskrici, ki sta se me dotaknili oz. dajeta širši pogled:

1) Eni preživeli dvojčki čutijo: 'Uspelo mi je! Zmagal sem!' in v nasprotnem primeru, če dvojček preživi, imajo travmo. (Travma je lahko vse, česar nismo mogli predelat.)

2) Mama mora biti dovolj dobra, ne pa idealna.

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Vesni lahko slediš na:

FB: https://www.facebook.com/vesna.juvan.3

IG: https://www.instagram.com/vesna_juvan/

www: https://vesnajuvan.si/

Mene pa lahko ujameš na:

IG: https://www.instagram.com/ana.lana.vega/

www: https://analanavega.com/

V 10. epizodi podcasta Ana Lana Vega sem odgovorila na vaša vprašanja in se s tem dotaknila najbolj osebnih tem:

- kdo sem,

- kaj me je najbolj zaznamovalo,

- kaj zame biti spočeta z IVF postopkom,

- o izgubi brata dvojčka v maternici,

- o življenju v pričakovanju sorojenca, ki nikoli ni prišel,

- soočenju s smrtjo,

- zakaj ne verjamem v 'polnjenje z energijo',

- mojem delu in tem, kaj me je pripeljalo do njega

in še čem :)

Ta epizoda je uvod v naslednje epizode, s katerimi želim osvetliti temo izgube sorojenca / otroka v maternici in na drugi strani željo staršev po otroku in v prostor prinesti širše razumevanje. Verjamem, da so te teme za marsikoga trigirajoče. Želim si, da bi se zmogli poglobiti vase in ugotoviti, zakaj je to tako. Ker le tako se bomo lahko o tem pogovarjali, kot družba rasli in dali prostor temu, kar danes velja za tabu.V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.Če želiš biti na tekočem z naslednjimi epizodami ali pa te je poklicalo delo z mano, te vabim, da mi slediš oz. pišeš:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ana.lana.vega/SPLETNA STRAN: www.analanavega.com

E-MAIL: [email protected]

V 8. epizodi podcasta Ana Lana Vega sem se pogovarjala z Nives Jurman, raziskovalko astrologije, avtorico knjig, ki doprinašajo k razumevanju otrok skozi astrološka znamenja in ustanoviteljico zasebnega vrtca.

Pogovarjali sva se o:

- tem, da je leto 2025 Venerino leto in kaj to pomeni v vsakdanjem življenju,

- planetih, ki bodo v letošnjem letu zamenjali znamenja,

- trenutno retrogradnih planetih,

- moči polne in prazne Lune ter kako se lahko podpremo s pomočjo nje,

- tem, kako lahko poznavanje natalne karte pripomore k boljšemu odnosu ter razumevanju z otrokom

in zagotovo še čem :)

Če te je poklicalo delo z Nives in želiš morda naročiti svoj zapis ob prihajajoči prazni luni ali kakšno slikanico iz njene ponudbe, te vabim, da obiščeš njeno spletno stran: https://www.lunine-modrosti.si/

Spremljaš jo lahko tudi na Instagram profilu lunine_modrosti (https://www.instagram.com/lunine_modrosti/)

V kolikor ti je bila ta epizoda všeč, te vabim, da klikneš 'subscribe', da boš obveščen(a) o objavi naslednjih epizod.

Mene pa lahko ujameš na:

INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ana.lana.vega/

SPLETNA STRAN: www.analanavega.com

S Karmen Koren, lastnico trgovinice z vintage oblačili Reinkarmika, astrologinjo, ljubiteljico kristalov, osebo, ki verjame v duhovni pogled na svet in v tem duhu izvaja tudi podjetniška svetovanja.