Četrta postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 30. 3. 2025

Še odmeva klic iz gorečega grma, ki kar ne zgori. Bližina Boga zahteva drhtenje srca in glasu. Sezuti je treba čevlje z nog, ker je to sveta zemlja. Kdaj si nazadnje klečal pred Bogom? Ni težava klečati kje drugje, ko čakamo v vrstah, na izvid, na povišico, na popuste. Na kolena nas spravi obilje in pomanjkanje. Mojzes je klečal pred Bogom in ga zato ni bilo več strah ne faraona, ne nadlog in ne upornega ljudstva. Gospod je klical Mojzesa, Abrahama, Samuela in v novi zavezi Simona in Savla.

Še vedno se nas drži obljuba, ki je je bil deležen Abraham, še vedno hodim v upanju na svobodo kot Mojzes in nas kot Savla dela iz preganjalcev evangelija v pričevalce veselega oznanila. Izgubljeni sin se je v stiski in pomanjkanju spomnil doma in očeta. Spomnil se je ljubezni, ki jo je zapustil in se odloči vrniti k očetu.

Tudi mi se kdaj oddaljimo od vrednot, ki življenju dajejo resnični smisel. Sledi stiska, nezadovoljstvo in hrepenenje po nečem večjem. V tej stiski se spomnimo na Očeta, ki ne obsoja, temveč nam teče naproti. Ne glede na to kako globoko smo zašli, nas Gospod čaka, da nam vrne dostojanstvo. Bodimo zato hvaležni.