Enaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 31. 8. 2025

Kdor se povišuje bo ponižan. Še malo, pa bomo vstopili v šolske in veroučnih klopi. Božja beseda danes govori o ponižnosti, ki je mnogokrat narobe razumljena. Ponižnost ni samoprezir, ampak je prostor, kjer Bog lahko pride blizu. Ponižnost je tam kjer ni napuha, ni lastne veličine, ki bi zasedala mesto Bogu.

Ko je človek prepričan, da je sam sebi dovolj, da je boljši od drugih in ne potrebuje bratov in sester, na koncu ne potrebuje niti Boga. Dostojanstvo se ne meri po položaju, ampak po srcu, ki zna pustiti prostor drugim. Ponižnost ne išče priznanja, ker je v očeh Boga že priznana. V nebeškem občestvu nimajo prostora tisti, ki so si ga priborili, ampak tisti, ki so ga prejeli in sedijo na zadnjih mestih, ne da bi se jezili na prve.

Enaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 24. 8. 2025

Vprašanje, ki ga nekdo zastavi Jezusu, je tudi naše: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus ne odgovori z da ali ne, ampak povabi: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«

Ne računaj na tradicijo, poznanstva ali zunanja dejanja, ne čakaj do zadnjega trenutka.Evangelij se ne vrača nazaj v »zlate čase«, ampak se oznanja naprej. Krščanska kultura brez vere in ljubezni se spremeni v folkloro, a Božje kraljestvo ni klub izbranih – je gostija za vse narode. Vrata pa so ozka, ker vodijo skozi križ. Če je vera vedno udobna in brez napora, morda sploh ne hodimo skozi ozka vrata. Tisti, ki vanje vstopijo, se ne hvalijo s svojo svetostjo, ampak živijo iz Kristusa, ki je sam vrata. Danes je čas, da vero vzamemo zares, stopimo skozi ozka vrata in oznanjamo naprej, da je Bog resničen.

Dvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 17. 8. 2025

Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo. Jezus v današnji Božji besedi govori o ognju, o razdeljenosti, ki jo Božja resnica povzroča. To se dogaja, ker svet ne prenese resnice. Prerok Jeremija je bil, ko je oznanjal Besedo, obtožen, da širi malodušje. Vržen je bil v kapnico, kjer ni vode, samo blato, pogrezanje, mračno dno. In ravno tam, v nemoči, se zgodi rešitev. Nekdo se je zavzel zanj. Jeremija so dvignili iz blata.

Tudi mi smo včasih v kapnici, zaradi vere, zaradi resnice. Jezus želi, da se razplamti ogenj in to ne ogenj uničenja, ampak ogenj ljubezni, gorečnosti, poguma, resnice. Ta ogenj očiščuje, razločuje, preizkuša. Ko pride razdeljenost, ne gre za sovraštvo, ampak za izbrati, odločiti se, ločiti se od nečesa ali nekoga.

Ločiti se moramo od tega, kar nas dela prestrašene, žalostne, sebične, maloverne. Zvestoba resnici nam podarja mir, ki ga svet ne more dati. Tisti, ki gredo za njim, so kot Jeremija, včasih nerazumljeni in osamljeni, a dvignjeni iz blata. Njihovo srce je v Bogu. Prosi Boga in moli, da bi se lahko ločil in osvobodil tega, kar te dela neživega in nevernega.

Devetnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 10. 8. 2025

Ne boj se mala čreda. Tvoje delo ni, da bi razumel vse poti, ampak, da bi zaupal, da Gospodar prihaja. To so zahtevne besede, Bog se veseli in nam da vero kot dar. Vera je temelj tistega kar upamo. Je hoja, tudi če ne vidiš poti. Verovati pomeni, da upaš, da bo Gospodar res prišel, čeprav se ti zdi, da zamuja.

Abraham je šel za Gospodom, Sara je verovala kljub pomislekom. Božje kraljestvo se ne rodi iz naših preračunov, amak iz zaupanja. Jezus govori o čuječnosti, ne o tesnobnem pričakovanju. Govori o srcu, ki se ne navadi spati, ki pričakuje in se ne zakoplje v svoje premoženje, navade,...Takšno srce ne reče: “ Gospod zamuja, saj imam še čas”.

Bo ob prihodu Gospod našel čuječe služabnike, ki delijo kruh ob pravem času, ali ljudi, ki so pozabili na zaupano odgovornost? Nebeško kraljestvo je dar, ki je bil dan, da postanemo kruh in luč za drugega.

Osemnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 3. 8. 2025

Evangelij današnje nedelje govori o bogatem človeku, ki zna načrtovati in ustvarjati, a Jezus ga kljub temu imenuje neumnež. Ne zato, ker bi bil nesposoben, temveč ker ne razume temeljne resnice: življenje ni nekaj, kar si sami prigaramo, ampak dar. Človek kopiči, gradi, načrtuje, a ob tem pozabi, da ničesar ne bo mogel odnesti s seboj. V svojih "kaščah" ima vse – razen Boga. Pridigar opozarja, da je vse nečimrnost, če v tem ni Boga. Nič, kar je zgolj zemeljsko, ne more napolniti človekovega srca – le to, kar prihaja iz večnosti, kar prihaja od zgoraj. Zato apostol Pavel spodbuja: Iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus.

Kristjan naj ne beži iz sveta, ampak naj v njem živi s pogledom, usmerjenim v večnost. Ne gre za kopičenje stvari, ampak za notranjo preobrazbo – da slečemo starega človeka in se oblečemo v Kristusa. Vse naše delo, trud in dnevi imajo smisel, če je v središču Kristus. Le tako postanejo blagoslov in dar.

Sedemnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 27. 7. 2025

Prosite in vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak kdor prosi, prejme; kdor išče, najde; kdor trka, se mu bo odprlo.

Abraham stoji pred Bogom, kot posrednik. Prosi, da bi Bog mestu prizanesel. Verjame, da je Bog usmiljen in pravičen. Jezus nas uči, da v prošnji in molitvi preprosto rečemo Oče. To pomeni, da veš komu pripadaš, da veruješ, da si ljubljen, da si slišan. Molitev je zvestoba, bližina, odnos. Vzkliknimo Abba, Oče; z zaupanjem, z ljubeznijo, z vero.

Povabljen si, da obstaneš pred njim, kot Abraham in rečeš: Gospod, tukaj sem, prosim, iščem, trkam, verujem. In vrata srca, ki tako moli, se bodo odprla, ker On ni oddaljen Bog. Je Oče. In kdor v Očeta zaupa, ne ostane brez odgovora.

Šestnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 20. 7. 2025

Abraham, Marta in Marija nas danes učijo isto. Bog prihaja v naša življenja in nas sprašuje: “Me boš povabil? Me boš poslušal? Me boš prepoznal?” Lahko se zgodi, da Boga ne prepoznamo.

Mojzes pravi, da božja zapoved ni daleč, ampak je v tvojih ustih in v tvojem srcu. Ni vprašanje ali veliko delaš za Boga, ampak ali sediš z njim in ga poslušaš. Ali dovoliš, da on vstopi v tvojo hišo, tvoje skrbi in tvojo utrujenost. Morda je danes čas, da sedeš in te Beseda znova naredi živega. Kristus je podoba nevidnega Boga in v tej podobi danes sedi pri tvoji mizi. 

Petnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 13. 7. 2025

Vprašanje, kaj storiti za večno življenje, izvira iz nemira srca. Jezus ne odgovori s tezo, ampak s pripovedjo o človeku, ki je padel, o tistih, ki so šli mimo, in o enem, ki se je ustavil. Vera ni nekaj oddaljenega, ampak blizu – v naših besedah, srcu in dejanjih. Pogosto smo mi tisti, ki hodimo mimo, ker nimamo časa ali ne želimo tvegati. Raje preračunavamo, namesto da bi zaupali, da z usmiljenjem nikoli ne izgubimo. Vera se ne meri po razpravah, ampak po ljubezni. Bog, ki je ustvaril vse, pride kot usmiljeni Samarijan, ki se skloni k ranam človeka. Ne sprašujmo, kdo je naš bližnji, ampak komu smo mi bližnji. Mladi influencer, ki je sprva brezdomki dal le bankovec, je po Božjem klicu naredil vedno več, a zato izgubil sledilce in ugled. Vseeno je spoznal, da je prej živel dvolično in da je šele v ljubezni našel pravo življenje. Torej ne hodimo mimo, ampak postanimo bližnji.

Štirinajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 6. 7. 2025

Mir tej hiši. Kristus svojega učenca ne pošilja z načrti in ne z orožjem in ne z varnostjo, ampak z mirom. Z besedo, ki ima moč, da prebudi srce, da potolaži ranjenega.

Izaija nas vabi v naročje Boga, ki je kot mati. Kot mati tolaži svojega otroka, nas tolaži On. Ne govori o oddaljenem Bogu, ampak o Bogu, ki se skloni, ki nežno stisne k sebi. Ta Bog govori s tihim dotikom, s toplo besedo miru. Pavel pa pravi, da se ne hvali, razen s križem. Križ je blagoslov, je njegova bližina, je začetek in ne konec.

Kristjan nosi sled miru, ki ni iz njega. Evangelij nas opomni, da se Božje kraljestvo približuje. Božje kraljestvo ne pride z vladanjem, ampak s služenjem, ne z močjo, ampak z mirom. Najgloblje veselje je to, da je tvoje ime zapisano v nebesih. Kako dragoceno je imeti prijatelje v Kristusu, kako dragoceno je biti Kristusov.

Nedelja svetega Petra in Pavla - Duhovnik Simon Potnik, 29. 6. 2025

Peter je zaprt, zvezan v verige in na tleh. Nemočen pred človeško sodbo, vendar Bog pošlje angela, ki pravi: ”Vstani hitro”. Boga ne ustavi nobena ključavnica, nobena prepreka, niti smrt ne. Njegov glas prodre skozi vse. Petrova zgodba je zgodba človeka, ki ve kaj pomeni zatajiti, omahovati, plavati po vodi vere in toniti v morju lastnega strahu. Pa prav njemu Jezus reče, da je Peter skala. To je njegova poklicanost. Na svoji šibkosti gradi prostor za druge.

Pavel pa je drugačen, bil je prepričan, goreč, silovit, pa tudi slep. Dokler ga ni zaslepila Luč. Šele, ko mu Jezus odvzame vid začne zares videti. Njegov boj je dolga tekma, da na koncu reče: ”Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil”. Ne govori o uspehu, ampak o zvestobi Bogu.

Peter in Pavel sta zelo različna, a združena v istem  pričevanju. Oba sta izročila življenje Njemu, ki ju je poklical po imenu. Nikjer ni take teme, da Jezus ne bi mogel posvetiti skoznjo s svojo lučjo. Za njima je ostala cerkev, pričevanje, križ in predvsem upanje. Tudi danes nas Jezus sprašuje: ”Kaj pa vi pravite, kdo sem?” Tudi danes nas vabi naj vstanemo in gremo za njim, s postom, molitvijo in živo vero. Molimo za duhovnike in vse, ki si za to prizadevajo.