Božič - Duhovnik Simon Potnik, 25. 12. 2024

Ljudstvo, ki hodi v temi, bo videlo veliko Luč. Božič je, prišli smo od daleč, zgodilo se nam je veliko preizkušenj in tudi blagoslovov, ki so oblikovali našo pot. Sveta katoliška cerkev je Jezusov dom, zato je prav, da jo spoštujemo. Če pride k meni kdo na obisk sem žalosten, če moj gost ne spoštuje mojih domačih. Kako dobro je, če imamo v stiski komu povedati. Ravno v takih težkih trenutkih nas Bog najbolj nagovarja. Njegova solidarnost v naših stiskah kaže, da je On vedno blizu. Ko nam je najbolj hudo, ko se je treba odločiti za življenje otroka ali starca, je prisoten obup, strah, pa tudi upanje. Takrat se nam dogaja božič. Z bližnjim skupaj trpimo in naenkrat se nam razodene božje obličje. Bog vidi moje solze, jaz pa verujem v njegov dom. Božič je luč, ki zasveti v temi našega življenja. Luč nas spominja, da smo odrešeni. Dovolimo mu, da nas njegova Luč napolni z ljubeznijo, ki jo lahko prinašamo tudi drugim.

Četrta adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 22. 12. 2024

Približujemo se vrhuncu adventnega časa in božja beseda nam pošilja dva odposlanca Miheja, ki napoveduje Meseija, Devica Marija pa nam v evangeliju razodeva, kako se na to skrivnost odgovarja z vero. Ali sem tudi jaz pripravljen sprejeti majhne trenutke življenja kot kraje božjega delovanja?

Marijin zgled nas uči, da prinašamo Kristusa v svoje odnose, v svoja prijateljstva. Ko doživljamo stisko nemoči pri predajanju vere, bi morali bolj posnemati Marijino držo in iti ven iz varne nedeljske maše v služenje. Advent pogosto zamegljuje komercializacija, hitenje, ki vzame čas priprave na božič. Priprava mora biti tukaj in zdaj. Sveti Avguštin nas opominja: “Nemirno je moje srce, dokler ne najde miru v tebi o Bog”.

Advent je čas, ko se vprašamo na kaj čakamo. Če se v adventu ne srečam s pričakovanjem Jezusa, je vse le prazen blišč. Pripravimo srce za Njegov prihod. Vzemimo si čas za tišino, za molitev, za hvaležnost, za dejanja ljubezni. Prepoznajmo božjo voljo in jo uresničimo, da bomo prinašali Luč.

Tretja adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 15. 12. 2024

Prejšnjo nedeljo smo za trenutek stopili z Marijo v slavo greha. Marija brez greha je resničnost, ki ohranja človeštvo pred popolnim propadom, predvsem pa vpliva na nas in nam vliva upanje. Marija je ohranila in poglobila svoj odnos z Bogom, lahko pa bi se obrnila in zbežala.

Advent je čas predanosti, ko v naše življenje vstopa beseda, ki po Mariji postane človek.

Tretja adventna nedelja nas kliče k veselju. Današnja celotna božja beseda je kot izjemna pesem - preplet vsebine, ki se razpleta in obljublja. Ves čas pa se ponavlja refren: Veselite se v Gospodu zmeraj!.

Janez Krstnik nas uči ujeti čas. Omogoča mi ujeti trenutek. Da vem, kaj je vredno. Težko se je odločiti med dobrim in zelo dobrim, zato Janez Krstnik kaže Nanj. Bog me zaradi ljubezni do svojega Sina ljubi in sprejema.

O, Bog, podari nam veselje srca. Želim biti odsev tvojega obraza. Naj postanem del refrena: Veselite se v Gospodu zmeraj, veselite se!

Druga adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 8. 12. 2024

Brezmadežno spočetje Device Marije

Božja beseda nas povede na začetku k Adamu. Človek znova in znova podleže napuhu in skušnjavi, da bi bil enak Bogu. Greh prekinja prvotno harmonijo stvarstva. Vendar Bog ne dopusti, da bi bil človek obsojen na večno življenje v grehu. Smrt, ki je posledica greha, je tudi znamenje milosti, priložnost za nov začetek, za odrešenje. Adam je bil na pragu propada. Bežal je pred odgovornostjo in prelagal krivdo. Marija pa postane nasprotje Adama. Ona ne beži in ne prelaga odgovornosti, ampak se odpre Božji volji z besedami Zgodi se. V zaupanju in ponižnosti  izbere pot služenja in pokorščine.

Adventni čas nas kliče, da se tudi mi odločimo, komu bomo sledili; se bomo skrivali in prelagali odgovornost ali pa se bomo odprli Božjemu načrtu in iskali Njegovo voljo. Povabljeni smo k novemu začetku. Postavimo si vprašanja: Kje v svojem življenju se skrivam pred Bogom? Kje prelagam odgovornost na druge? Kje sem poklican, da odgovarjam z Marijinim Zgodi se?

Veselite se, kajti Bog je blizu. Naj nas Marija vodi k Jezusu, ki prihaja.

Prva adventna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 1. 12. 2024

Advent je čas prerokbe, čas prebujenja, ko se zariše božja obljuba. To je čas, ko se Bog bliža v tihoti in ne v razkošju. Tesnoba, ki jo čutimo danes ni nič novega in vanjo vstopa Jezusova obljuba: “Videli boste Sina človekovega prihajati na oblakih z močjo in veliko slavo.”

Bog sveta ni obsodil, ampak se mu je približal. Bog prihaja po znamenjih, v nezasluženi prijaznosti, v srčnosti neznanca.Tako lahko božjo bližino tudi mi prinašamo med ljudi. Letošnji advent je poseben tudi zato, ker nas uvaja v sveto leto 2025. To leto, ki je posvečeno upanju nas kliče k obnovi osebne vere in skupnosti. To je priložnost za poglobitev molitve, zakramentov in dejanj usmiljenja. Advent nas ne pripravlja le na prihod Jezusovega rojstva, ampak na prihod božjega kraljestva v vsakdanjem življenju.

Štiriintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 24. 11. 2024

Ko Pilat Jezusa vpraša: ”Torej, ali si kralj?”, dobi odgovor, ki presega vse človeške kategorije: ”Moje kraljestvo ni od tega sveta.” Kralj, ki govori o resnici, o svetu, ki ga ne oblikujejo človeške ambicije, ampak Božja ljubezen. On je kralj, ki ne dviguje meča, ampak odpira svoje srce, ki ne ukazuje in ne pošilja v smrt, ampak gre sam na križ, da bi mi živeli. To je kralj, ki vabi tudi nas, da se vprašamo: Kdo je moj kralj? Koga v resnici poslušam? Komu sledim? Jezus nas kliče, da stopimo iz sebe, da mu zaupamo vse in ga postavimo v središče svojega življenja. Jezusu ni dovolj, da vemo o njem to, kar so nam drugi povedali.

Jezus je kralj, vendar ne kralj, kot si ga predstavljamo mi. Njegova moč je v resnici, v ljubezni, ki presega meje tega sveta, ki se ne pokorava zakonitostim moči in nasilja. Kristus nas ne kliče zgolj k obredom in zakramentalni pripadnosti, ampak k preobrazbi srca. Jezus nas kliče k srečanju z Njim - osebnemu in globokemu - ki nas bo spremenilo.

Kristusovo kraljestvo ni stvar prihodnosti. Že zdaj je tukaj, kjer se ljubimo, kjer služimo, kjer smo pripravljeni živeti drug za drugega. 

Kralj nas vabi, da vstopimo v to kraljestvo, da dovolimo, da njegova resnica preobrazi naše življenje.

Triintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 17. 11. 2024

Bliža se zaključek cerkvenega leta in Božja beseda nam spregovori  o koncu časov. Jezus nam naroča, naj živimo tako, kot da bi vsak dan pričakovali konec. Takšna pripravljenost ni prestrašeno čakanje, ampak predanost v zaupanju in veri. Naše življenje naj postane pričakovanje srečanja z Bogom, ne v tesnobi, ampak v upanju, ki odpira naša srca. 

Prihaja On. Videli bomo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. Bog nam razodeva resničnost, ki presega našo minljivost in omejenost.  Apostol Pavel nas spominja na vero, upanje in ljubezen. To troje ostaja, čeprav bodo vse zemeljske nepopolnosti nekoč izginile, ko bo »prišlo tisto, kar je popolno«. 

Kristus je naš izvor in naš danes. Je »Ta ki je bil in ki je in ki pride«. Smo božji sinovi in hčere, otroci Večnega. Z vero, upanjem in ljubeznijo stopajmo skozi življenje. In če je On z nami, česa bi se bali?

Dvaintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 10. 11. 2024

Uboga vdova je vrgla v zakladnico vse kar je imela. Sodoben človek pa tako rad najprej poskrbi zase, češ, za druge bo še dovolj priložnosti. Nevarno je, da takšna drža služi samo še meni in mojim interesom. Drža uboge vdove pa je pravo nasprotje. Izmed mnogih, ki so darovali v zakladnico Jezus izpostavi ravno njo. Ni delala hrupa, ni vzbujala pozornosti, dala je to kar je imela, dala iz srca. S tem dejanjem je zapisala definicijo nore ljubezni. Skozi nemoč noči priroma prav tja do Božjega srca.

Ko je Bog pri nas nam ničesar ne manjka. Uboga vdova je vzrok premnogih malih binkošti, ki se dogajajo po svetu. Učenci razumejo in se učijo, po Jezusovi smrti pa začenjajo razumeti in sami postajajo to oznanilo. Premnoga svetišča po svetu postajajo muzeji, še bolj žalostno pa je, če muzeji postajamo mi kristjani. Jezus ni zapovedal ljubezni do tempeljskih zidov in pravil, temveč ljubezen do bližnjega. Svari pred hinavščino, ko ljubezen zamenjujemo s pravili in pobožnost postane ovira do Boga, namesto da bi bila most.

Enaintrideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 3. 11. 2024

V vsakem trenutku zgodovine, ko se človek srečuje z Božjo besedo, ta ne zveni le kot starodavna postava, temveč kot živi klic k srcu. “Poslušaj Izrael!” Ta poziv ni zgolj teološki izrek, temveč osebno povabilo. Bog se obrača na svoje ljudstvo in na vsakogar izmed nas, ko pravi: ”Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo.”

Ljubiti Boga z vsem srcem je več kot čustvena ali intelektualna zavezanost. Gre za to, da se vsa naša volja, vse naše hrepenenje usmeri k Bogu. Ljubiti ga z vsem srcem pomeni, da mu pustimo oblikovati svoje želje. Kot duhovna bitja smo ustvarjeni za odnos z Bogom, vendar je naša naloga, da v tem svetu, ki pogosto pozablja na svojo duhovno dimenzijo, ohranjamo to zavest in vsakodnevno odločitev za Boga. Bog želi, da Ga ljubimo s svojimi telesi, z vsem kar smo, z vsemi darovi, ki nam jih je dal.

Jezus v Markovem evangeliju pokaže, kako je ljubezen do Boga neločljivo povezana z ljubeznijo do bližnjega. Naše obličje do bližnjega je vedno tudi naše obličje do Boga. V vsaki situaciji našega življenja smo poklicani ljubiti konkretne osebe, ki jih srečujemo.

Bog nas ne kliče k popolnosti v našem lastnem delovanju, ampak nas kliče k zvestobi. Ključ do tega življenja je vera, vera, ki presega zgolj čustveno izkušnjo ali intelektualno privolitev. Ljubezen do Boga in bližnjega je vedno izziv, vendar je to edina pot do resnične izpolnitve, do življenja v polnosti.

Zapoved ljubezni, ki jo Bog polaga v naša srca, je svetilka, ki osvetljuje našo pot. Njena luč nas vodi, tudi ko se znajdemo v temi vsakodnevnih izzivov.

Trideseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 27. 10. 2024

Jezus je pot in njegovo življenje je vseskozi povezano s potjo, vse od Betlehema dalje. Pravo pot Jezus začne z javnim delovanjem. Tokrat smo v Božji besedi z njim na poti v Jeriho in iz nje. Na poti pa se Jezus ustavi, na poti se zgodi srečanje. Vera in ljubezen pritegnejo njegovo pozornost. Ustavi se ob slepem. V gneči sliši molitev, krik ubogega, ki v Jezusu prepozna Mesija. Slepi kliče: Jezus, Davidov sin, usmili se me.

Slepega je življenje zlomilo in je zapuščen od Boga in ljudi, pa vendar je sedaj tukaj pravi Bog, zato kliče še glasneje in prosi, da se ga usmili. Hiti Jezusu naproti. Njegova prošnja po vidu je veroizpoved. Umazan in razcapan kliče: Bog je tu. Daj da spregledam. Ubogi berač prepozna Boga in išče usmiljenje in ozdravljenje. Tudi mi smo na poti in srečujemo ljudi. Prepoznajmo Boga in vzklikajmo: Ti si moj Bog. Usmili se me.