Tretja postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 23. 3. 2025

Spomnimo se na naše srečanje s klicem, z obljubo, z mislijo na Boga, da je Bogu mar zame in da me ljubi. Mojzes je zaslišal klic v gorečem grmu. Nagovorjen je v svoji majhnosti in svoji skromnosti. Mojzes posluša. Ne beži, se ne skriva, ne prelaga odgovornosti. Bog se sklanja k človeku, zazna njegovo stisko. Bog se mu razodene, kdo je. Se sprašujemo, kakšno je božje ime? Mojzesu Bog odgovori: Jaz sem, ki sem. Bog, ki je tukaj. Bog, ki je z nami, v vsakem trenutku našega življenja, v vsaki stiski, v vsakem veselju. Božje ime je rešitev, je svetišče, je trdnjava, je posvečeno. Božje ime je Jezusovo poslanstvo, prinaša odrešenje. Božje ime prinaša blagoslov. Božje ime moramo častiti, slaviti, klicati v veri. Mojzesovo poslanstvo je, da gre. Bog ga kliče k akciji. Mojzes sprejme klic k odgovornosti. Klic, ki ni lahek in zahteva pogum ter zaupanje.

Smo kdaj nad čem ali kom že obupali? V evangeliju slišimo o smokvi, ki ne rodi sadu. Če ne obrodi sadu, zakaj je ne bi posekali? Kaj pa, če smo mi ta smokva? Kaj je sad v božjih očeh? Vrtnar je tisti, ki verjame. On, ki me kliče po imenu, ne obupa nad nami, kljub našim napakam, slabostim in naši zvestobi. Daje nam priložnost, da se spreobrnemo in obrodimo sadove. Moja nerodovitnost v njem postaja nova njiva, polna plodov vere, upanja in ljubezni.