Možganski trust v 46. delu Nočni telovadki ustvari higiensko neoporečno brisačo. Tjaši pomaga suhi do avtomobila, Piki Kartici pa skrajša čakanje na blagajni. V poobritku spoznamo teorije zarot, pomešane z besedili slovenskih uspešnic.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Posodobitev:

V Apparatuslandu vlada

Prah, bacili, pasja dlaka,

Kakor doktor se razkuži,

Prva tegoba – Ime: Nočna telovadka

Pozdravljeni veleumni možganski trust.

Z veseljem vas poslušam, krajšate mi nočne enourne vožnje s treningov. Zaslužni ste, da ostanem budna

Tokrat potrebujem tudi jaz pomoč pri idejah. Težava je sledeča. Rada zagotavljam higienski minimum. Po tuširanju se obrišem v brisačo kot vsak običajen človek, si pa predele brisače razdelim in uporabljam za brisanje točno določenih delov telesa. Npr. sredina brisače za glavo in trup, bolj proti robu pa za spodnji del telesa in noge. Tako imam občutek, da psihološko bolj umazane dele telesa brišem z vedno enakim delom brisače, nikoli pa recimo obraza. Takšen način brisanja sem že predlagala partnerju, ampak ni obrodilo sadov. Načeloma mi je vseeno kako se briše, sem pa opazila, da o tem razmišljam med “telovadbo parov”. Ali pretiravam jaz in tuširanje zagotovi zadostno higieno predelov telesa, da se obrišeš naključno? Prosim pa za ideje, kako še partnerju razložiti, naj le pazi kako se obriše v brisačo in s tem poveča mojo željo po aktivnostih (če veš kaj mislim), da nebi ob tem razmišljala ali si je najprej obrisal rit in potem obraz.

Hvala za inovativne rešitve in razmisleke.

Druga tegoba – Ime: Tjaša

Spoštovani ČVKM s klicajem

Tretja tegoba – Ime: Pika Kartica

Pozdravljeni s strani navdušene oboževalke. Imam tegobo in če ne bi bila lepo vzgojena in se zavedala pravil bontona, bi marsikdo od mene dobil že kakšno ” žmohtno”. Tegoba se glasi: stojim v vrsti v trgovini, pred mano par ljudi, ženska pred mano vsa nestrpna in živčna in ko končno pride na vrsto, jo prodajalka vpraša, če ima njihovo kartico. “Aja, kartico. Takoj.” In potem odpre denarnico z milijon karticami in jo išče in vmes razlaga, da če je ni slučajno kam drugam dala ali pa posodila možu ali pa se spomni, da je zamenjala denarnico. Mislim, kamon!!!! Pol ure si faking čakala v vrsti in nisi imela časa poiskati kartice. Kot da prvič nakupuješ v trgovini, v tej dotični trgovini, kjer te trgovka vsakič vpraša za kartico, pa še milijon jih imaš, torej veš, da te blagajničarka v vsaki trgovini vpraša zanjo… Mislim, a si retarded al kaj? Moje opcije-Hofer ali Lidl, Tik tak blagajne, dostava na dom in tu se moje ideje končajo. Imate kakšne predloge, kaj reči taki so-stranki? Kaj narediti? Trgovina mi je ljuba, blizu doma, zato neko nakupovanje v 68 km oddaljeni trgovini ne pridejo v poštev. Če veš, kaj mislim. Lp, Pika Kartica

Poglavja

00:00 Ej ugante kaj …