Če veš, kaj mislim!

V 49. delu podija Če veš, kaj mislim! možganski trust z Rahelo namesto Tomota pomaga Jerneji pred nenapovedanimi obiski tašče, cat-sitterki pa svetuje, kako urediti odnose s sestro.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

PRVA TEGOBA: JERNEJA

Pozdravljeni!

DRUGA TEGOBA: CAT-SITTER

Cenjeni možganski trust, najprej hvala, ker obstajate in delate ta podkast, ki je edina svetla točka, ko se moram v jesenskem jutru iz sončnega Kamnika peljati v megleno Ljubljano, da nahranim sestrine mačke, medtem ko ona potuje po svetu. S tem je, ne boste verjeli, povezana tudi moja tegoba. Sestra je mlajša od mene in nekako še vedno pričakuje, da sem jaz tista, ki pomaga njej in da vedno vse plačam, ko kam greva. Skrbim za njene mačke, ko je ni, medtem ko ona meni ne vrača usluge in na primer pride poskrbet za mojega psa, ko bi to rabila. Kako naj ji na lep način povem, da bi mi lahko povrnila vsaj za potne stroške, še posebej zdaj, ko gredo cene goriva v nebo, ali pa da bi lahko recimo prispevala za kakšen mesec naročnine na Če veš kaj mislim! Hvala za vašo pomoč!

POOBRITEK:

TRETJA TEGOBA: ABRAHAM

Pozdravljeni!

Onega dne se vozim skozi manjši slovenski kraj. Med vožnjo poslušam nek drugi podkast s Tomičem in druščino, v katerem se pogovarjajo o umetni inteligenci in vseh njenih nevarnostih, ki nas bodo ugonobile. Nakar se zavem, da nas je že začela uničevati… Ozrl sem se okrog sebe in ugotovil, da v 3 od 4 hiš v križišču očitno živijo 40-letniki. To so mi seveda povedali transparenti, ustvarjeni z umetno inteligenco. Tomaž je tovornjakar, Mare je IT-jevec, Špela pa ima rada rože, vsi pa so stari 40… Sprašujem se kaj je narobe s klasičnim mlajem in znakom za omejitev hitrosti na 40km/h, oz. kaj je narobe z 40-letniki da se jim ne da več postavljat mlajev. 3 min med službo za pošiljanje plakata v tisk napram 3-8 h za družno podiranje smreke ob zvokih harmonike, kranclanje in erekcijo mlaja? Tudi z obično žurko brez mlajev seveda ni nič narobe…

Vprašanje je: kako prepričati bližnje 40-letnike, da postavljanje takšnih transparentov ni tako nadvse kul, kot si mislijo? Oz. kaj pa če jih pustimo pri miru in bomo vsaj vedeli kje živijo ljudje, ki jih nočemo spozant.

Veselim se vaših idej!

Lep pozdrav

–

Tema: Sašo komad

Lyrics za objavo:

REFREN:

Bli smo mladi junci vsi smo mel žepnino,

REFREN:

Rabljen Yugo loh napolnil si do vrha tanka

REFREN:

Nikol več ne bo tko kot je bilo

REFREN:

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

V 48. delu podkast Če veš, kaj mislilm! postane podij. Anžetu, Pižami in Jocotu se pridruži Rahela, da bi recimo da Špeli pomagali pri družinskem sporu o zlaganju posode v korito, Juliji pa premagali strah pred letenjem.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

— Poobritek —

Matt Berry je stalaža

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

V zadnji epizodi pred poletnimi počitnicami osiromašeni možganski trust Viti pomaga z instagram profilom bumerskega partnerja. Kajo na porodniški reši pred sodelovanjem v svetu staršev, Luki pa svetuje, kako naj razbobna svežo ljubezen med sodelavce. V poobritku zdrava trojica sestavi narodnozabavno pesem za poletne veselice.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Marija Žbogar

Prva tegoba – Ime: Vita

Pozdravljen mozganski trust! Naj se na zacetku opravicim za neuporabo sumnikov, tole tipkam na Azerty tipkovnico, ki nima slovenskih znakov.

Zdaj pa k moji tegobi: Po skoraj stirih letih zveze, si je moj (sicer precej low-tech in neslovenski) partner ustvaril Instagram profil. To pozdravljam, saj bo olajsalo deljenje reelov kuzkov in bodocih potovalnih destinacij. Problem je, da mi nista vsec njegovi izbiri profilne slike in Instagram hendla (torej ne imena, ampak dela, ki se zacne z znakom @ npr. @anzet). Super(!!), torej ga nikoli ne bom mogla oznaciti v nobeni objavi, ker ne zelim, da vsi vidijo, kaksen boomer je moj partner.

Za profilno sliko je uporabil selfi v dresu nacionalne nogometne reprezentance drzave, iz katere prihaja; njegov instagram handle pa vsebuje njegovo letnico rojstva (osebni podatki?!). Zraven tega zveni kot ‘habibti’ kar pomeni ‘dragi’ v arabscini, ce ga preberes na hitro.

Druga tegoba -Ime: Kaja na porodniški

Pozdravljeni, ker ste s svojimi idejami pomagali že mnogim, računam, da boste tudi meni. Vsako leto s strahom pričakujem novo šolsko leto, saj takrat na prvem roditeljskem sestanku izbiramo predstavnika staršev. Tej vlogi bi se neizmerno rada izognila. Lansko leto sem imela perfekten izgovor, saj sem bila noseča in sem se lahko izgovorila na prihajajočega novega člana. Vendar pa to v prihajajočem letu pomeni, da se bom temu izogibala dvakrat. Kako naj se čim bolj učinkovito izgovorim in izognem tej neželeni vlogi?

Tretja tegoba – Ime: Luka

Pred kratkim sem se zapletel s 6 let mlajšo sodelavko. Delava v velikem podjetju. Nekaj sodelavcev je že opazilo, da se med nama nekaj plete, nekaterim sva povedala sama (ožji sodelavci), nekateri pa ne vedo nič. Kako naj razmerje čim lažje in lepše oznaniva? Naj jim poveva, naj objaviva sebek na socialnih omrežjih in naj ljudje sami opazijo, naj naročiva, da sodelavci, ki že vedo, povedo naprej in naj se gremo telefončke,… ?

Poobtitek:

DELO SVOJIH ROK

V srcu je nemir ko zakurblam svoj john deere

pa kaj če sem umazan saj sem od svojih rok

komaj zavrtela sva se v prvem plesu,

pa kaj če sem umazan saj sem od svojih rok

ko vidi moja ljubca to zasuje me s poljubi

pa kaj če sem umazan saj sem od svojih rok

Poglavja:

Možganski trust v 46. delu Nočni telovadki ustvari higiensko neoporečno brisačo. Tjaši pomaga suhi do avtomobila, Piki Kartici pa skrajša čakanje na blagajni. V poobritku spoznamo teorije zarot, pomešane z besedili slovenskih uspešnic.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Posodobitev:

V Apparatuslandu vlada

Prah, bacili, pasja dlaka,

Kakor doktor se razkuži,

Prva tegoba – Ime: Nočna telovadka

Pozdravljeni veleumni možganski trust.

Z veseljem vas poslušam, krajšate mi nočne enourne vožnje s treningov. Zaslužni ste, da ostanem budna

Tokrat potrebujem tudi jaz pomoč pri idejah. Težava je sledeča. Rada zagotavljam higienski minimum. Po tuširanju se obrišem v brisačo kot vsak običajen človek, si pa predele brisače razdelim in uporabljam za brisanje točno določenih delov telesa. Npr. sredina brisače za glavo in trup, bolj proti robu pa za spodnji del telesa in noge. Tako imam občutek, da psihološko bolj umazane dele telesa brišem z vedno enakim delom brisače, nikoli pa recimo obraza. Takšen način brisanja sem že predlagala partnerju, ampak ni obrodilo sadov. Načeloma mi je vseeno kako se briše, sem pa opazila, da o tem razmišljam med “telovadbo parov”. Ali pretiravam jaz in tuširanje zagotovi zadostno higieno predelov telesa, da se obrišeš naključno? Prosim pa za ideje, kako še partnerju razložiti, naj le pazi kako se obriše v brisačo in s tem poveča mojo željo po aktivnostih (če veš kaj mislim), da nebi ob tem razmišljala ali si je najprej obrisal rit in potem obraz.

Hvala za inovativne rešitve in razmisleke.

Druga tegoba – Ime: Tjaša

Spoštovani ČVKM s klicajem

Tretja tegoba – Ime: Pika Kartica

Pozdravljeni s strani navdušene oboževalke. Imam tegobo in če ne bi bila lepo vzgojena in se zavedala pravil bontona, bi marsikdo od mene dobil že kakšno ” žmohtno”. Tegoba se glasi: stojim v vrsti v trgovini, pred mano par ljudi, ženska pred mano vsa nestrpna in živčna in ko končno pride na vrsto, jo prodajalka vpraša, če ima njihovo kartico. “Aja, kartico. Takoj.” In potem odpre denarnico z milijon karticami in jo išče in vmes razlaga, da če je ni slučajno kam drugam dala ali pa posodila možu ali pa se spomni, da je zamenjala denarnico. Mislim, kamon!!!! Pol ure si faking čakala v vrsti in nisi imela časa poiskati kartice. Kot da prvič nakupuješ v trgovini, v tej dotični trgovini, kjer te trgovka vsakič vpraša za kartico, pa še milijon jih imaš, torej veš, da te blagajničarka v vsaki trgovini vpraša zanjo… Mislim, a si retarded al kaj? Moje opcije-Hofer ali Lidl, Tik tak blagajne, dostava na dom in tu se moje ideje končajo. Imate kakšne predloge, kaj reči taki so-stranki? Kaj narediti? Trgovina mi je ljuba, blizu doma, zato neko nakupovanje v 68 km oddaljeni trgovini ne pridejo v poštev. Če veš, kaj mislim. Lp, Pika Kartica

Poglavja

00:00 Ej ugante kaj …

Možganski trust babySašotovi materi priskoči na pomoč pri higienskih minimumih oblazinjenega pohištva. Goranu pomaga do višje plače za isto delo, Davidu pa svetuje, kako do stanovitnih gurmanskih užitkov. V poobritku Anže oživi staro tradicijo Apparatusa.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Yowamushi Pedaru

Prva tegoba

Pozdravljeni, tokrat se na vas obračam s perečo tegobo na področju higiene in čistoče. Zvečer se (vsak normalen) človek stušira in obleče v pižamo. Kaj pa potem, če še ne bi šel spat, pa nočeš umazati pižame? Na kavč sedamo v dnevnih oblačilih, ki so sicer tista ‘za doma’, ampak gre pa gor tudi 3letnik, ki se prej valja po tleh, torej kavč ni čist. Enako velja za stole. V upanju na miren večer (knjiga, serije, switch, družabne ali računalniške igre), ne da bi bilo potem treba še pod tuš, se z možem znajdeva v dilemi. Se delava, da je kavč čist, in sva tam? V postelji takoj zaspiva, poleg tega je tam babySašo in sladko sanja o posnetku roasta, tako da poleg njega ne moreva imeti ekranov ali luči. Hvala za ideje in pomoč in srčno upam, da niste eni tistih, ki v posteljo legajo umazani in se tuširajo zjutraj. Če je eden od takih Anže – mogoče je pa zato tolikokrat bolan

Druga tegoba

Pozdravljena emineca s področja obvladovanja tegob. Sem dokaj povprečen zaposleni (CAD/CAM oblikovanje ter porogramiranje, če je to sploh potreben podatek za reševanje tegobe). Moja tegoba je v tem, da želim povišanje plače, ne da bi na katerikoli način izboljšal svoje delovne performanse, povečal svoj obseg znanja, osvojil nove veščine ter na kakeršenkoli način spremenil navade pri svojem delu, razen zvišanja cifre s podatkom o mojem izplačilu. Kako naj prepričam vodstvo v to? Menjava podjetja, grožnja z odpovedjo ter podobni prijemi ne pridejo v poštev, ker se pri svijem delu počutim udobno, delovni proces obvladujem dokaj ležerno in mi delo omogoča postranske aktivnosti, kot je poslušanje podcastov (preposlušal sem že kar nekaj stvaritev pod taktirko g. Tomića). Za vse morebitne slovnične napake se globoko opravičujem g. Saši Staretu (ker priznajmo si, se tozadevno njemu nihče nikoli ne opraviči, ne želim pa tudi jaz s tem obremenjevati g. Pižame).

Še naprej vam želim varno plovbo v oceanu tegob ter uspešno izogibanje čerem pasivne agresije.

Lp, Goran

Tretja tegoba

Pozdravljeni vsi skupaj in vsak posebej! Najprej hvala za pomoč pri moji prvi tegobi glede smeri stolpnice na Linhartovi. Težava je v fazi reševanja!

Nova tegoba: Moja najdražja, najboljša polovica je (poleg vseh ostalih ekstremnih presežkov) tudi odlična amaterska kuharica. Najbolje od rok ji gredo mineštre (goste zelenjavne juhe). Težava nastane, ker vsakokrat, ko skuha mineštro, nikoli ne zabeleži količine sestavin (da o temperaturah in času kuhe ne izgubljam besed). Recimo: ravno danes je skuhala perfektno porovo mineštro, ampak zopet je rekla, da je dala notri sestavine: “Tako po občutku…”

Težava je, da bi jaz rad večkrat okušal en in isti okus, ne pa, da je vedno znova malo drugačen. Ker sem človek “stabilnih dejanj” (primer: na morje hodim že vseh 36 let v Červar, kupil sem že tri identične avtomobile zapored,…), me jezi, da je vsaka mineštra nova zgodba.

Da bi sam kuhal, ne pride v poštev, ker bi v tem primeru na koncu verjetno jedli nekaj “na hitro” iz WOLT-a, prav tako ne morem stati poleg in tehtati, ker me v 97% primerov med kuho ni doma, službe pa še ne bi pustil…

Obstaja kakšna rešitev?

— Poobritek —

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

Možganski trust že v 44. napne srednje velike sive celice in Zmedenemu sosedu pomaga prepričati nadstanovalce, da plačujejo elektriko po porabi. Brezi svetujejo, kaj naj s sorodstvom, ki ne spoštuje svetosti japonskih nožev, Klemna pa odrešijo teoretikov zarot, ki ga obdajajo.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Vse najboljše so Jožetu za rosnih 40 let voščili prijatelji.

Prva tegoba – Ime: Zmeden sosed

Pozdravljeni modreci in Anže s klicajem!

Druga tegoba – Ime: Breza

pozdravljeni. po 4 desetletjih uporabljanja povprečnih kuhinjskih nozev sem se odlocil za nadgraditev. kupil sem izjemno oster japonski kuhinjski noz. rezat cebulo, paradiznike, meso… karkoli ze, je pravi uzitek.

Tretja tegoba – Ime: Klemen

Spoštovani možganski trust.

Najprej naj povem, da sem človek, ki ima neizmerno srečo: obkrožen sem z ‘normalnimi’ ljudmi, ki še vedno razumejo razliko med fiziko in fikcijo. A prav zato, ker sem vajen zdrave pameti, me toliko bolj sezuje, ko v svojem širšem krogu znancev naletim na tiste, ki so očitno pregriznili napačno tableto in se prebudili v Facebook različici Matrice.

Poslušam vse: od tega, da nas ob cepljenju spremenijo v hodajoče Bluetooth zvočnike, do tega, da na Kitajskem ljudi ‘ugasnejo’ z daljincem, če prehitro prečkajo cesto. Da o JFK-ju in teorijah, ki so bolj preluknjane kot švicarski sir, niti ne govorim.

Ker sem preveč lepo vzgojen, da bi jim v obraz rekel, da so v njihovih možganih očitno na ‘META-staze’ se samo vljudno smehljam, medtem ko v sebi doživljam eksistenčno krizo. Moje vprašanje za vas: Kako tem Facebook vitezom resnice na dovolj prefinjen, a hkrati oster način sporočiti, da so postali žrtve algoritma, ki jih ima za norce?

Kako jih nežno usmeriti, da bi svojo strast do detektivskega dela raje porabili za učenje česa, kar dejansko temelji na fiziki tega planeta, ne pa na objavah skupine ‘Resnica, ki vam jo zamolčijo’? Rad bi jim povedal, da so idioti, ampak tako, da bi se mi na koncu še zahvalili za nasvet.

Hvala!

— Poobritek —

Joco – kviz lika in dela

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

Anže in Pižama v grajske sobane povabita Aljošo Harlamova, da bi razdrli nekaj žaltavih o Kosovelu. Pižama najde povezavo med Srečkom in Ježkom, Aljoša natrosi za tri letnike primerjalne dejstev, Anže pa najde samo enega Kosovelovega brata. Hvala Javnemu zavodu Ljubljanski grad za gostoljubje.

Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno mini epizodo.

–

Zapiski:

Srečko Kosovel

dr. Janez Vrečko: ČAS ≡ PROSTOR. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela

Železniška postaja Zagorje

Frane Milčinski Ježek – E lon lan ler (Richepinov motiv)

Videosex – The Laughter of King Dada

Ljubljanski grad

V 42. epizodi možganski trust ne tuhta o vesolju, življenju in sploh vsem, ampak o priprošnjikih zoper bolezni pljuč. Po dveh posodobitvah (eni brez las in drugi brez sopotnika) Mr. Zenfu olajšajo problem hrkastega sodelavca. Juliji pomagajo iz zagate pri vstopu v avtobus, Sergiu pa rešujejo ugrabljeno skodelico.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Posodobitev 1:

Posodobitev 2:

Jutranjik (iz 39.epizode )

Rad bi dal feedback nazaj glede tistega dogajanja na vlaku, ko je bežni znanec vedno prisedel zraven. Aja, ker ste ugibali – za mojo zaspanost ni krivo ponočevanje večer prej, ampak moja jutranja ležernost.

Skratka, pametno modrujte še dalje.

P.S.: * Vem, da je pižama ženskega spola, ampak v tem primeru se mi zdi bolj primerna moška sklanjatev, ker je B. G. Pižama moškega spola. As far as I know. In mislim, celo vztrajam, da je tako sklanjanje pravilno.

—

Prva tegoba

Naslov tegobe: (večno) prehlajeni sodelavec (ni Tomo).

Druga tegoba

Pozdrav, že leta uporabljam LPP, spomnim se časov, ko sem za potrditev vožnje vrgla pri vozniku v skrinjo žeton, pa mesečnih vozovnic s sliko, ki si jo pokazal vozniku in seveda kartice Urbane, ki sem jo vedno validirala pri prvih vratih. Zdaj uporabljam mobilno aplikacijo Urbana, ki ko jo imaš odprto, zazna bližino avtobusa in ti odnese znesek. Po 25h letih bežnega komuniciranja z voznikom, ko je opazil, da sem vrgla žeton, pogledal vozovnico oz. slišal potrdilo od Urbane, zdaj ni kontakta. Seveda mu pokimam, ampak ne vem, ali naj pokažem na telefon, kao da mu vidi da sem plačala, naj samo pokimam in grem naprej, naj sploh ne pokimam? Prosim pomagajte, fizične kartice zaradi praktičnih razlogov ne uporabljam več.

Tretja tegoba

Končno je tegoba našla tudi mene in s svojo tematiko (trenjem med sodelavci) kot nalašč sodi v vaša ušesa. Pred nekaj meseci sem v srednje velikem podjetju v uvajanje dobil sodelavca. Nasploh se redno sprašujem, če s svojimi dejanji nad mano vodi nekakšno skrito kamero, igro moči ali me zgolj želi vzpodbuditi , da grem svoj čas podarjati drugemu kapitalajzerju. Ta situacija me bo porinila čez rob zadnje opcije.

Kot v večini pisarn imamo kuhinjo, kjer sta dve omarici s skodelicami za kavo. V eni so skodelice mešanega porekla, ki so si jih sodelavci prinesli sami, v drugi pa so bolj enotne, ki freelancajo med mizami tistih, ki si lastne ne morejo privoščiti. Ta sistem se mi je zdel za pisarniško okolje dokaj samoumeven. Prej omenjeni sodelavec pa si je v drugem tednu zaposlitve prilastil mojo skodelico. Takrat mu nisem rekel ničesar, ker ga nisem želel kritizirati in sem sklepal, da bo sam ugotovil.

Ni ugotovil.

Vsak dan pride malo pred menoj in jo vzame. Vmes si mi jo je uspelo izboriti in je cel teden stala na moji, njemu sosednji, mizi z namenom, da pokaže, čigava je. Če bi to pomagalo, seveda tegoba ne bi pristala tu. Nazadnje sem sklenil, da je preteklo preveč časa, da kaj rečem in prinesel novo. “Naj obdrži staro, če mu je všeč” sem si mislil in se trepljal po rami, tolažeč, kako dober človek sem.

V istem tednu je mojo staro skodelico opustil in preklopil na skupne. Misleč, da je problem rešen in da imam zdaj največ skodelic v podjetju, se po kakšnem mesecu sprehodim po jutranjo kavo in, glej ga zlomka, nove skodelice ni v omari. Problem rešim s staro in grem nazaj do omizja, kjer pa se po tujih rokah klati nova. Seveda spet nisem rekel ničesar.

Kako naj rešim situacijo s čimmanj pasivne ali aktivne agresije? Zaenkrat mi na misel pade le, da obe pobarvam rožnato, ker ga bo to verjetno odvrnilo. V naprej hvala za pomoč.

Lep pozdrav,

— Poobritek —

Sašo: Maturantski ples gimnazije Apparatus

Poglavja:

00:00:00 – Molite za Tomića

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

V 41. epizodi podkasta Če veš, kaj mislim? možganski trust zavrta v srčiko korporativnih politik. Domen bi se rad izognil pisarniškemu rojstnemu dnevu, Marijina sodelavka noče prinesti mleka za flat white, Anonimka pa bi vodstvu rada pomagala z abotnimi varčevalnimi ukrepi. V poobritku se Bratovščina čarobnega penisa naposled prebije do žura 30+, kjer si zaželijo glasbeno željo in dokažejo, da je čas ploski krog.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Čarovnik za otroke Jole Cole

Prva tegoba

Dragi modreci! V službi imamo navado, da sodelavci zberemo denar in vsakemu kupimo skromno darilo za rojstni dan, slavljenec pa “v zameno” prinese nekaj za pojest. To se mi zdi odličen način za višanje morale, in vedno z veseljem finančno prispevam k skupnemu darilu. Problem je, da se bliža MOJ rojstni dan (prvi, od kar sem v tej firmi), in jaz rojstnega dne nikakor ne praznujem. Še posebej ne bi rad bil v situaciji, ko mi sodelavci predajo darilo in zraven stresajo neposrečene šale (kar je tudi navada), Kako naj sodelavcem vljudno povem, da ne želim darila in ne praznovanja? Hvala in lep pozdrav.

Druga tegoba

Pozdravljeni! V pisarni delamo tri sodelavke. Ker nimamo kuhinje, smo si skupaj kupile penilec mleka za tople napitke. Stroške penilca smo si pravično razdelile, težava pa nastane, ko pridemo do mleka. Dve nosiva mleko, več litrov naenkrat, ko ga zmanjka, ena pa se temu upira – spije pa enako količino mleka, včasih še večjo. Ko sem jo soočila s tem, pravi da lahko nakaže denar, samo ne da se ji nosit v službo tetrapak, ker pride samo s torbico. Prav tako iz trgovine, kamor gre peš z eno samo vrečko. Tudi meni ni moteče toliko finančno, kot da moram tudi jaz tovorit 5 l mleka iz trgovine in v službo. Kaj lahko storim, da breme pravično razdelimo? Hvala za pomoč, o mogočni možganski trust!

Tretja tegoba

Delam v podjetju, kjer nas je v Sloveniji zaposlenih približno 400. Ker v naši panogi vlada kriza, se je podjetje odločilo varčevati – in to na precej bizarne načine.

Na primer: čistilka v pisarni (kjer nas dela okoli 150) pride čistit le dvakrat na teden. Ukinili so nam juho pri malici, ker naj bi s tem prihranili 30.000 € letno. Letos prvič v 29 letih podjetje ne bo plačalo prijavnine za naš lokalni maraton (prihranek približno 1.200 €) itd.

Zdi se mi, da direkciji že zmanjkuje teh “briljantnih” idej, zato vas prosim za pomoč – kako bi še lahko prihranili?

Moja ideja: ukinitev potnih stroškov, uvedba organiziranega prevoza na delo z avtobusom. Ker bi imeli potem prazno parkirišče, bi ga lahko oddali sosednjemu podjetju v najem.

prosim za predloge. hvala

— Poobritek —

Bratovščina čarobnega penisa: 30 +, tretji del

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.

Možganski trust zaseda že v štirideseto. Juriju pomaga sprejeti prihajajočo plešo, Deseniški pa priskrbi izgovore za počitnice brez nečakov. Miranu mir kratijo preglasni sosedi, v poobritku pa Bratovščina čarobnega penisa panično išče vstopnice za zabavo 30+.

Če ti je Če veš, kaj mislim! všeč, nas lahko podpreš in dobiš dodatno vsebinio, ki ji rečemo poobritek.

–

Zapiski:

Best Red Light Therapy for Hair Growth: WIRED-Approved (2026) | WIRED

Prva tegoba

Najlepša hvala možganski trust za odgovor na vprašanje, kot nalašč je družinski prijatelj kamnosek in se že dogovarjam da pridem za vikende pomagati.

Sedaj pa na resno tegobo. Star sem 27 let (ja vem Tomo ne verjame ampak tudi “mlajši” poslušamo ta podcast saj je boljši od Opazovalnice). Me je pa pri rostnih 21 na en lep dan frizerka presenetila z dejstvom da se mi je začela delati pleša. Kaj bi kot možganski trust predlagali. Šilt kapa in kar bo pač bo (Stil Aleša Novaka), pobrit pa si mazat z sončno kremo da nimaš opeklin ali kaj tretjega.

Ne dvomim v vas da boste tej tegobi (jebi) dali boljše odgovore kot Gemini (Katerega plačujem (in zaradi varnostne politike v podjetju ga ne smem dodati v avtomatizacijo odgovorov za zaposlene)).

Še enkrat najlepša hvala za super podcast in pa ostanite v miru in čarobnem penisu.

lep pozdrav

Druga tegoba

S partnerjem sva brez otrok, zato sva vsako leto soočena s pritiski, da na Veliki letni dopust (družinski vikend na morju) vzameva dva naporna nečaka (8 in 6 let). Midva tega nikoli ne storiva, saj res komaj čakava dan, ko lahko najini betežni 40-letni telesci ležeta k počitku, branju in vsesplošnemu brezdelju. Vse, kar si želiva, je dopust brez ljudi ter interakcij, z občasno izpraznjeno flašo vina. Druge destinacije niso opcija, ker pač.. denar

Tretja tegoba

Spoštovani možganski trust(i)!

Na vas se obračam s tegobo, ki je znana marsikomu, ki živi v stanovanju s tankimi stenami.

Imajo pa ti otroci starše, ki na pohištvo ne znajo nalepiti filc nogic, otroke občasno glasno vzgajajo (mama z visokim, sosed pa nizkim glasom), se glasno pogovarjajo, vabijo obiske (ki nimajo občutka za čas, saj se radi pojavijo zvečer med tednom in pripeljejo hiperkativne otroke), sliši se televizijo, pogovore po telefonu na zvočnik… Sosed ima še to “zabavno” navado, da (običajno za vikend) pred obiskom tašče na ves glas prižge vsaj en sevdah komad, za dušo. Nikakor nisem glasbeno nestrpen (guilty pleasure mi je Miran Rudan na slušalke), ampak tip pretirava z glasnostjo in konsistentnostjo navade.

Za piko na i najina spalnica meji njihovo dnevno sobo, najin hodnik pa na kuhinjo. Ob zaključevanju prenove sem v spalnici steno preventivno izoliral s stirodurjem (nasvet mojstra, jaz bi moral vztrajati s knauf steno), ampak ne pomaga veliko, saj sem dejansko zadušil zvoke z najine strani, ne pa tudi njihove.

Če res ne dajo miru, ga pokličem in mu povem, ampak za vsakodnevne zvoke mu verjetno ne morem zatežiti? Aja, ob rojstvu 2. otroka je rekel “tale vas bo kdaj budila”. Ko bi bil le občasen jok…

Kaj mi je storiti, naj mu vseeno naravnost povem, da se sliši vse in ga prodim, da naj še on izolira s svoje strani?

— Poobritek —

Bratovščina čarobnega penisa: 30+, drugi del

Poglavja:

Sledite nam na Instagramu, ker tam novačimo vprašanja. Sploh Staretu se splača slediti.