1. Govornika  Dr. Andreja Pšeničny –psihologinja in terapevtka z bogatimi izkušnjami na področju čustvene inteligence, osebnostne rasti in partnerskih odnosov. Iztok Prosen – terapevt in izkušen sogovornik, ki se ukvarja z raziskovanjem človekove notranje narave in medosebnih dinamike. Teme epizode: Govornika skozi prizmo psihologije, osebnostnega razvoja in bioloških ter kulturnih dejavnikov razpravljata o strasti – kot motorju kreativnosti, ljubezni in uspeha, a tudi kot potencialni poti v obsesijo, izgorelost in samouničenje. Sprašujeta se, kako naj človek obvladuje strast, da ga vodi k večji polnosti življenja, ne pa v uničenje.

2. O epizodi V tej poglobljeni epizodi govornika raziskujeta naravo strasti v vseh njenih odtenkih – od bioloških osnov, psiholoških vzgibov do vpliva družbenih norm. Opozarjata, da strast ni vedno estetska in uglajena, temveč pogosto surova, nerazumna in naporna za obvladovanje. Posebno pozornost namenjata razliki med zdravo, ustvarjalno strastjo in destruktivno obsesijo ([00:07:28]–[00:09:42]). Razpravljata o tem, kako nas lahko neobvladana strast potisne v škodljive odnose, izgubo identitete ali celo samouničevalne vzorce ([00:27:42]–[00:33:25]). Pomembno vlogo namenjata tudi vprašanju, ali današnja družba sploh dopušča strast, ki ni naravnana k produktivnosti in uspehu, ter kako sodobna kultura instrumentalizira strast kot sredstvo za doseganje kariernih ciljev ([00:36:13]–[00:42:51]). Epizoda se zaključi s premislekom o tem, kako ohraniti stik s svojo "otročjo radovednostjo" in odprtostjo do življenja tudi v zrelih letih ([00:21:02]–[00:22:53]).

3. Ključne točke •    Strast kot dvojni meč ([00:00:11]–[00:07:11]): Strast je lahko vir ustvarjalnosti, globokih povezav in živosti, a tudi vir obsesij, izgorelosti in destruktivnih dejanj, če je ne obvladamo. •    Razlika med impulzivnostjo in zrelo strastjo ([00:09:42]–[00:16:25]): Zrela strast vključuje sposobnost zadrževanja impulzov in usmerjanja močnih občutkov v dolgoročno konstruktivne cilje. •    Strast v sodobni družbi ([00:36:13]–[00:42:51]): Družba pogosto tolerira strast le v kontekstu doseganja merljivih uspehov, medtem ko je pristna, čutna in igriva strast pogosto zapostavljena ali celo stigmatizirana. •    Ohranjanje radovednosti kot oblike strasti ([00:21:02]–[00:22:53]): Prava mladost ne izhaja iz let, temveč iz sposobnosti, da nas še vedno kaj zares gane, navduši ali premakne.

4. Najboljši citati "Zares se postaramo šele, ko izgubimo stik s strastjo. Ko nas nič več ne vznemiri, ne povabi, da bi se zaljubili v karkoli, ko postanemo le še opazovalci in ne več udeleženci življenja." - Dr. Andreja Pšeničny ([00:19:02]) "Najpomembnejše je, da kljub letom ohranjamo stik s svojo otroško radovednostjo. Ne otročjost, temveč tisto prepričanje, da stvari še vedno niso končne." - Iztok Prosen ([00:21:02]) "Strast ni le poželenje, temveč tudi nežnost, ki noče postati navada. Je vaja v tem, kako ostati človek, ko si utrujen od razumevanja." - Dr. Andreja Pšeničny ([00:51:06])

1. Govornika Iztok Prosen je nov sovoditelj podcasta. Njegova bogata in raznolika poklicna pot vključuje arhitekturo, filozofijo, kuharstvo, podjetništvo in psihoterapijo. Združuje oblikovanje fizičnih prostorov z notranjim prostorom človeka ter prepleta umetnost, znanost, odnose in samorefleksijo. V tej epizodi z dr. Andrejo Pšeničny raziskujeta idejo homo universalis – celostnega, radovednega, igrivega in čustveno prisotnega posameznika v sodobnem svetu.

2. O epizodi Epizoda se poglobi v vprašanje, kaj danes pomeni biti homo universalis, oziroma celovit človek. Govornika razpravljata o konfliktu med sodobno specializacijo in človeško potrebo po raznolikosti, ustvarjalnosti ter avtentičnem izražanju sebe. Iztok in Andreja izpostavljata, kako nas kapitalistična družba sili v učinkovitost, ozko uporabnost in odtujenost od sebe, medtem ko univerzalnost pomeni sposobnost povezovanja različnih področij, vlog in čustvenih stanj.

Epizoda analizira, kako sodobni izobraževalni sistemi, pričakovanja staršev in družbeni ideali oblikujejo posameznika, ki pogosto izgubi stik s sabo. Govorita tudi o tem, kako je možno širino integrirati v profesionalno pot in zakaj je čustvena prisotnost ključna za osebno avtentičnost.

3. Ključne točke Celovitost ne pomeni vsestranskosti v znanju, temveč sposobnost biti prisoten in avtentičen (00:03:40). Pristnost, igrivost in čustvenost so danes enako pomembne kot strokovnost in znanje.

Specializacija ni nujno omejitev, če izhaja iz notranje želje in omogoča integracijo drugih delov sebe (00:22:15). Mojstrstvo nastopi takrat, ko človek usmeri svojo širino v fokusirano delovanje.

Fragmentirani človek (ki živi po pričakovanjih drugih) je pogosto odtujen od sebe, integrirani človek pa deluje iz notranjih vrednot in stika s sabo (00:39:06).

V poplavi informacij je ključno znati izbirati – integracija pomeni selektivnost in zvestobo sebi (00:46:15). Univerzalnost je danes dejanje odpora proti razdrobljenosti.

4. Najboljši citati »Celovit človek danes ni tisti, ki zna vse, ampak tisti, ki zna ljubiti, delati in se igrati – brez potrebe po popolnosti.« – dr. Andreja Pšeničny (00:03:40)

»Ne vem, ali je to bežanje pred težavami ali razvijanje sebe. To vprašanje si postavim skoraj vsak dan.« – Iztok Prosen (00:12:30)

»V svetu, kjer smo vredni samo, če smo uporabni, je že to, da ostaneš povezan s sabo, drzno dejanje.« – dr. Andreja Pšeničny (00:36:47)

 1. Govornik Andreja je psihologinja, psihoterapevtka in avtorica podkasta Diskretni šarm drznosti. Njeno delo združuje poglobljeno razumevanje čustvenih procesov, odnosov in notranjih sprememb. V tej epizodi se osredotoča na žalovanje – še posebej na izgubo soustvarjalnega odnosa, ki je bil del identitete in ustvarjalne dinamike. Govori iz osebne izkušnje, strokovnega znanja in ranljivosti.

2. O epizodi Epizoda "Žalovanje: izguba sokreatorja in iskanje poti naprej" (začetek 00:00) odpira globoko osebno in strokovno refleksijo o procesu žalovanja po izgubi sokreatorja podkasta, Marka.

Andreja razlaga, kako žalovanje ni le bolečina ob izgubi druge osebe, ampak tudi bolečina ob izgubi dela sebe, ki je obstajal le v tem odnosu (00:04:30). Opiše praznino, ki nastane, ko izgine ne samo sogovornik, ampak tudi soustvarjalna energija, dialog in součuten prostor.

V epizodi razloži razliko med žalovanjem za fizično izgubo, predvideno izgubo (npr. ob napovedi bolezni) in žalovanjem za odnosi, ki umirajo ali ki smo jih morali sami zapustiti (00:17:20).

Povezuje čustvena doživljanja z znanstvenimi razlagami procesa žalovanja (s pomočjo "Profesorja Sove" – umetne inteligence), ki razloži faze žalovanja: šok, jezo, pogajanje, žalost in sprejetje (00:34:00).

Epizoda se zaključi z razmislekom o tem, kako spoštovati preteklost, obenem pa pustiti prostor za prihodnost: kako najti novo ustvarjalno energijo brez da bi izgubili bistvo, ki sta ga soustvarjala (00:41:00).

3. Ključne točke Žalovanje ni samo bolečina ob izgubi osebe, ampak tudi bolečina ob izgubi dela sebe, ki je bil oblikovan skozi odnos. (00:05:10)

Žalovanje je nelinearen proces, ki vključuje valove različnih čustev: šok, jezo, pogajanja, žalost in sprejemanje. (00:34:00)

Praznina ni nekaj, kar moramo takoj zapolniti – včasih je spoštovanje praznine prvi korak k resničnemu okrevanju. (00:38:40)

Nadaljevanje ustvarjanja po izgubi ni izdaja preteklosti, ampak način, da omogočimo rast novim oblikam povezanosti in izražanja. (00:42:30)

4. Najboljši citati "Žalovanje je proces poslavljanja – ne le od drugega, temveč od dela sebe, ki je živel v tem odnosu." (05:50)

"Žalovanje se včasih začne že, ko vemo, da konec prihaja – ne šele, ko se zgodi." (17:30)

"Morda ni vprašanje, ali nadaljevati. Vprašanje je, kako nadaljevati s spoštovanjem do tega, kar je bilo." (41:00)

1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, izkušena terapevtka z globokim razumevanjem človeške psihe, in dr. Marko Pahor, ekonomist z veliki  poznavanjem človeške duše v tej epizodi raziskujeta čustvene in simbolne razsežnosti slovesa in izgube. Ob koncu epizode se Andreja tudi sama sooča z dejanskim slovesom od svojega so-voditelja Marka, kar celotni epizodi daje še posebej osebno noto. Glavna tematika je, kako ločiti in razumeti razliko med izgubo kot dogodkom in slovesom kot procesom, ter kako se z njima sočutno in zrelo soočati.

 2. O epizodi  Epizoda se poglobi v razumevanje različnih vrst slovesa in izgub – tako nenadnih kot zavestno izbranih – in njihovih čustvenih posledic. Dr. Pšeničny razloži, kako je izguba trenutek, medtem ko je slovo proces, ki lahko prinese sprejemanje, simbolno oddaljevanje in hvaležnost za skupno pot. Slišimo o izgubah zaradi smrti, konca odnosov, selitev, pa tudi o notranjih slovesih, kot so poslovitve od preteklih različic samih sebe ali končanih življenjskih poglavij. Izpostavi se tudi manj vidna plat slovesa, kot je izguba prijateljstva, za katero družba nima jasno določenih ritualov. Epizoda je prežeta z literarnimi citati in osebnimi refleksijami, kar ji daje čustveno globino in terapevtsko moč. Zaključi se z iskrenim, simbolnim slovesom od Marka, ki zaključuje sodelovanje v podcastu.

3. Ključne točke 1.    Izguba je trenutek, slovo pa proces. Slovo omogoča preoblikovanje bolečine v hvaležnost in simbolno zaključevanje odnosa. [00:01:18–00:03:59] 2.    Izguba lahko izhaja tudi iz lastne odločitve. Ko se sami odločimo za odhod, je bolečina pogosto bolj zapletena, saj jo spremlja notranji dvom in praznina. [00:03:59–00:08:35] 3.    Slovo je lahko priložnost za povezanost. Če si dovolimo biti ranljivi, lahko slovo poglobi spoštovanje in povezanost med ljudmi. [00:16:52–00:21:43] 4.    Rituali pomagajo pri žalovanju. Skupna obeležitev slovesa je način, kako skupnost prepozna izgubo in ponudi tolažbo. [00:25:09–00:27:59]

4. Najboljši citati 1.    "Izbiramo med dvema bolečinama. Včasih je bolj boleče ostati kot oditi." - dr. Andreja Pšeničny (06:35) 2.    "Mi izgubljamo samo skupno prihodnost, nikakor pa ne skupne preteklosti." - dr. Andreja Pšeničny (22:04) 3.    "Nihče ne vstopi v odnos z namenom, da ga bo zapustil." - dr. Marko Pahor (26:59) 4.    "Izgube v našem življenju so žal neizogibne. Slovo je pa nujno, da se z njimi soočimo in da gremo naprej s svojim življenjem." - dr. Marko Pahor (34:41)

1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami, in dr. Marko Pahor, ekonomist in profesor, v tej epizodi podkasta združita vpogled psihologije in družbenih znanosti. Govorita o ljubosumju in zavisti – dveh čustvih, ki ju pogosto doživljamo, a le redko zares razumemo. Skozi strokovno, a dostopno razlago raziskujeta izvor, razvoj in vpliv teh čustev tako v zasebnem kot tudi družbenem in profesionalnem okolju.

2. O epizodi Epizoda se poglobi v razumevanje razlike med ljubosumjem in zavistjo (03:30–05:30): ljubosumje izvira iz strahu pred izgubo nečesa, kar že imamo, medtem ko zavist temelji na želji po nečem, kar ima nekdo drug. Govornika razložita razvojni in psihoanalitični pogled na nastanek teh čustev – od zgodnjega otroštva do kompleksnih odraslih oblik (07:00–09:30).

V nadaljevanju (13:00–18:00) obravnavata zdrave in patološke oblike ljubosumja in zavisti ter razkrijeta, kako lahko pozitivne oblike služijo kot motivacija, destruktivne pa vodijo v nadzor, agresijo, sovražnost ali celo blodnje (npr. Otellov sindrom pri patološkem ljubosumju).

Dotakneta se vpliva teh čustev v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih (25:00–30:30), ter v profesionalnem okolju (31:00–35:30), kjer zavist pogosto poganja tekmovalnost, a lahko hitro preraste v škodljive dinamike, kot so sabotiranje sodelavcev ali mobing.

V zadnjem delu epizode (40:00–44:30) podata konkretne predloge, kako se soočati z ljubosumjem in zavistjo – skozi samorefleksijo, gradnjo zdrave samopodobe, simbolizacijo in hvaležnost.

3. Ključne točke Ljubosumje ≠ Zavist: Prvo izhaja iz strahu pred izgubo, drugo iz občutka pomanjkanja v primerjavi z drugimi (04:00–05:30).

Zdrava oblika obeh čustev lahko spodbuja osebno rast, izboljševanje odnosov in večje razumevanje sebe (13:00–15:00).

Patološke oblike vodijo v posesivnost, nadzor, sovražnost, sabotiranje – lahko tudi do psihotičnih prepričanj (15:30–17:30).

Soočanje zahteva zavestno delo na občutku lastne vrednosti, zavedanju preteklih izkušenj in aktivnem gradnju varnih odnosov (42:00–44:30).

4. Najboljši citati »Zdrava zavist nas spodbudi, da sami poskušamo doseči, kar občudujemo pri drugih, ne da bi jim to želeli vzeti.« – dr. Andreja Pšeničny (13:20)

»Zavist v profesionalnem svetu ni redkost – problem je, ko ne motivira, ampak sabotira.« – dr. Marko Pahor (33:10)

»Pri ljubosumju gre za onemogočanje tekmeca. Pri zavisti pa za njegovo uničenje.« – dr. Andreja Pšeničny (38:00)

1. Govornika  Dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihodinamske terapije in raziskovanja osebne avtonomije, motivacije ter samopodobe. Dr. Marko Pahor – ekonomist in predavatelj, ki se ukvarja z ekonomijo vedenja, odločanjem ter vplivom družbenih struktur na posameznika.

2. O epizodi Epizoda odpira temeljno vprašanje: Kaj pravzaprav pomeni biti uspešen – in za koga? Govornika razbijata predstavo, da je uspeh enodimenzionalna, zunanja kategorija. Namesto tega ga osvetlita kot notranjo izkušnjo, ki jo oblikujejo naše vrednote, motivacija in samopodoba.

Pojasnjujeta razliko med uspehom, ki izhaja iz pristne notranje želje, in uspehom kot odgovorom na zunanja pričakovanja (družbe, staršev, kulture). Ob tem analizirata strukturo perfekcionizma, imposterskega sindroma, občutkov osamljenosti ob uspehu in strahu pred uspehom kot psihološkem pojavu. Izpostavita tudi družbene razlike v dojemanju uspeha in njegovo ambivalentno naravo – kot normo in tabu hkrati.

Z vpletanjem lastnih izkušenj in terapevtskih zgodb ustvarita dostopen, a hkrati strokoven pogled na to, zakaj uspeh pogosto boli bolj kot neuspeh, in kako ga vendarle lahko živimo kot užitek, ne kot breme.

3. Ključne točke Uspeh iz zunanje motivacije vodi v tesnobo.  Če nas vodi potreba po potrditvi in primerjanju, uspeh ni vir svobode, temveč pritiska.

Strah pred uspehom je pogosto večji kot strah pred neuspehom.  Uspeh lahko prinese osamitev, večjo odgovornost in celo krivdo – predvsem, če ogrozi pripadnost.

Avtentičen uspeh temelji na notranji motivaciji.  Ko ustvarjamo iz radovednosti, veselja in mojstrstva, uspeh postane vir notranjega zadovoljstva.

Družba spodbuja povprečje – a zavist kaznuje presežke.  Kultura primerjanja in kolektivnega pritiska oblikuje dvoumno sporočilo: »Uspej – ampak ne preveč.«

4. Najboljši citati "Uspeh ni to, kar dosežeš – ampak to, ali si tam, kjer si zares želel biti." – dr. Andreja Pšeničny (01:32)

"Vrh je pogosto osamljen. A bolj kot višina boli to, da tam nihče ne praznuje s tabo." – dr. Marko Pahor (19:24)

"Ko uspeh ne temelji več na igri, ampak na dokazovanju, izgubiš stik z lastno željo." – dr. Andreja Pšeničny (54:10)

1. Govornika dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami, specializirana za osebnostne strukture, travme in sodobne psihološke fenomene. dr. Marko Pahor – ekonomist in družbeni komentator, z jasno artikuliranimi uvidi v delovanje družbe, norm in psihološkega vedenja v sodobnem kontekstu.

Skupaj razpravljata o konceptu normalnosti – kako jo definiramo, kdo jo določa in kako se spreminja skozi čas, kulturo, znanost in vsakdanje življenje.

2. O epizodi Epizoda se poglobi v vprašanje: Kaj sploh pomeni biti "normalen" v sodobnem svetu? Razprava preseže zgolj psihološki okvir in osvetli, kako družbene norme, diagnostične prakse in kulturna pričakovanja oblikujejo našo predstavo o duševnem zdravju in odklonih.

Govornika opozorita na nevarnosti prekomernega diagnosticiranja (npr. "vsi smo malo ADHD"), na normalizacijo stisk in na dejstvo, da mnogi občutki – kot so žalost, jeza, strah – niso znaki motnje, temveč zdravi odzivi na življenjske izzive. Kritično se dotakneta tudi idealizacije psihoterapije, izgube socialnih vezi ter pretiranega poudarka na analizi čustev.

Poudarjeno je tudi vprašanje moči: Kdo določa, kaj je normalno? In kako družbene institucije (znanost, mediji, farmacija) sodelujejo pri oblikovanju novih norm – včasih bolj za ohranitev obstoječih razmerij moči kot za resnično pomoč.

3. Ključne točke  "Normalnost" je pogosto le tiho soglasje družbe.  Kar je danes nevrotično, je bilo včeraj sveto – in jutri morda sprejemljivo. (00:01:00)

Terapija je postala nova religija. Psihološka pomoč je dragocena, a ko postane edina pot do normalnosti, nadomesti skupnost in osebno moč. (00:33:10)

Stiska ni vedno simptom – je včasih le življenje. Žalost ni depresija, frustracija ni motnja, neprijetnost ni razlog za diagnozo. (00:20:14)

Banalnost zla sodobnosti? Perfekcionizem in izgorelost sta nagrajena. Družba ceni tiste, ki se žrtvujejo, in potem z zdravili ter terapijami zdravi posledice sistema, ki jih je ustvaril. (00:49:53)

4. Najboljši citati 🔹»Normalnost je pogojena s tem, kaj družba v nekem trenutku potrebuje – ne s tem, kaj je zdravo za posameznika." - Marko Pahor [00:07:40] 🔹 »Od blizu ni nihče normalen.« – Andreja Pšeničny (00:11:56) 🔹 »Normalno je to, kar ti omogoča funkcionirati v neki družbi.« – Marko Pahor (00:05:14) 🔹 »Ali res vsak neprijeten občutek že pomeni diagnozo?« – Andreja Pšeničny (00:20:14) 🔹 »Ko vsi mislijo podobno, to ni znak resnice, ampak konformizma.« – Andreja Pšeničny (00:47:29)

Ta epizoda ni le razmislek o tem, kaj je »normalno«, temveč povabilo, da si drznemo biti – resnični. Tudi, če to pomeni, da izpademo malo »nenormalni«.

1. Govornika  Dr. Marko Pahor – ekonomist z izrazitim zanimanjem za družbene dinamike in komunikacijsko psihologijo ter dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami s področja medosebnih odnosov, čustvene navezanosti in terapevtske obravnave partnerstev. V tej epizodi skupaj raziskujeta umetnost zapeljevanja: od osnovnih evolucijskih temeljev do psiholoških mehanizmov, ki vodijo privlačnost, flirt in igro moči. Analizirata tako zrelo kot manipulativno zapeljevanje ter razbijata spolne stereotipe.

2. O epizodi  Epizoda se poglobi v kompleksnost zapeljevanja kot čustvene, telesne in komunikacijske izmenjave. Govorca analizirata: •    kako zapeljevanje ni nujno povezano samo s spolnostjo, temveč z občutkom bližine, igre in izziva, •    nevropsihološke hormone in čute, ki se ob tem aktivirajo (dopamin, oksitocin, vonj, dotik…), •    razlike med medsebojnim, asimetričnim in manipulativnim zapeljevanjem, •    pomen besed, pogleda, dotika in nepredvidljivosti kot ključnih sestavin erotične dinamike, •    in končno, kako dolgotrajni odnosi lahko ohranjajo privlačnost – skozi zavestno ohranjanje igre in zapeljevanja tudi po letih skupnega življenja. Epizoda razbije stereotip, da moški zapeljujejo le zaradi spolnosti, medtem ko ženske iščejo odnos. Oba spola hrepenita po čustveni povezanosti – zapeljevanje je pogosto le sredstvo za povezavo, ne cilj.

3. Ključne točke Zrelo zapeljevanje temelji na avtentičnosti in spoštovanju meja – in ni manipulacija, temveč oblika medsebojne igre. [00:18:00]  Vsi čuti sodelujejo pri zapeljevanju – vid, vonj, dotik, sluh in okus, ob tem pa se sproščajo močni povezovalni hormoni (oksitocin, dopamin). [00:09:00] Razlika med zapeljevanjem in dvorjenjem – zapeljevanje je hitrejše, igrivo in čutno, dvorjenje pa počasnejše, varno in usmerjeno v dolgoročno povezanost. [00:22:00] Koncept zrelega erotičnega samospoštovanja, kjer je privlačnost povezana z notranjo polnostjo in avtentičnostjo – ne s potrebo po potrditvi skozi druge. [00:47:16] Najmočnejša strategija zapeljevanja je iskreno dajanje občutka, da je nekdo edinstven, vreden in najbolj zaželen – kar aktivira tako čustveno kot erotično navezanost. [00:34:00]

4. Najboljši citati "Zrel zapeljivec ne beži, ampak izbira, koga bo privabil bližje. To počne brez prisiljenih strategij, jasno pove, kaj želi in pričakuje in je čustveno dostopen. " – dr. Andreja Pšeničny [00:34:00] "Vsi hočemo biti objekt poželenja. To je človeško." – dr. Marko Pahor [00:20:13] "Najbolj privlačen je človek, ki uživa v sebi in v tem, kar daje." – dr. Andreja Pšeničny [00:47:10]

Ta epizoda je izvrstna za vse, ki jih zanima: •    kako ustvarjati in ohranjati privlačnost, •    zakaj je zapeljevanje več kot spolnost, •    ter kako postati bolj zavesten v dinamiki igre med ljudmi.

KDAJ STRPNOST POSTANE ORODJE LASTNE UKINITVE?

 1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny – priznana psihoterapevtka, specializirana za osebnostne motnje in medosebne odnose. Dr. Marko Pahor – ekonomist, usmerjen v razumevanje družbenih in ekonomskih struktur.

V tej epizodi obravnavata paradoks strpnosti – koncept, ki ga je definiral filozof Karl Popper, in ga povezujeta z osebnimi odnosi, delovnim okoljem ter širšo družbeno dinamiko. Sprašujeta se, kdaj strpnost preseže zdrave meje in kdaj postane orodje manipulacije ali celo orodje za ukinitev odprte družbe.

 2. O epizodi Epizoda se poglobi v vprašanja, kot so:

Kaj je paradoks strpnosti? Strpnost ni neomejena, saj dopuščanje nestrpnosti dolgoročno vodi v izkoriščanje in propad strpne družbe.  Paradoks v osebnih odnosih: Če v odnosih dopuščamo nestrpno ali nespoštljivo vedenje brez postavljanja zdravih mej, to postopoma vodi v normalizacijo takšnega vedenja.  Kje je meja med kompromisom in podrejanjem? Razprava o tem, kako pogosto kompromis prikriva podrejanje in izgubo lastne identitete.  Družbeni vidik paradoksa strpnosti: Vpliv sovražnega govora, dezinformacij in političnih skrajnosti na moderno demokracijo.  Ekonomija in pragmatizem tolerance: Kako pragmatična strpnost prispeva k stabilnosti družbe in podjetij. 

3. Ključne točke epizode Strpnost ni brezmejna: Neomejena strpnost vodi v normalizacijo škodljivega vedenja, zato so zdrave meje ključne. "Svoboda ene osebe se konča tam, kjer se začne nesvoboda drugega." V osebnih odnosih je postavljanje mej ključno: Pretirana strpnost vodi v izkoriščanje in ponavljajoče se nezdrave dinamike. "Če kompromis vedno pomeni, da drugi dobijo več, to ni kompromis, to je podrejenost."  Družbena strpnost zahteva selektivnost: Demokratične družbe morajo zaščititi sebe pred sovražnim govorom in ekstremizmi. "Svoboda izražanja ne pomeni svobode za širjenje sovraštva."  Pragmatična toleranca v podjetjih in ekonomiji: Uspešne družbe in podjetja spodbujajo pluralnost, a hkrati postavljajo jasne meje nesprejemljivemu vedenju. "Toleranca, kot sol v jedi – ne preveč, ne premalo." 

4. Najboljši citati iz epizode "Če želimo ohraniti odprto družbo, moramo biti pripravljeni omejiti tiste, ki jo želijo uničiti." – Dr. Marko Pahor ( 06:45)

"Postavljanje mej ni znak nestrpnosti, temveč znak samospoštovanja." – Dr. Andreja Pšeničny (15:10)

"Strpnost brez meja postane orodje za izkoriščanje, ne za razumevanje." – Dr. Andreja Pšeničny (25:30)

Epizoda ponuja dragocen vpogled v zapleteno dinamiko strpnosti – tako na osebni kot družbeni ravni. Govornika poudarjata, da zdrava strpnost vključuje tudi jasno postavljanje mej, saj to ni le izraz samospoštovanja, ampak tudi ključ do zaščite lastne identitete in družbenega ravnovesja.

Poslušajte epizodo, da pridobite praktična orodja za postavljanje zdravih mej in razumevanje, kako zaščititi strpnost pred njenim lastnim paradoksom.

Povzetek epizode podcasta "Diskretni šarm drznosti – KDAJ JE NEVTRALNOST IZDAJA?

1. Govornika •    Dr. Marko Pahor, ekonomist, ki analizira družbene in moralne dileme nevtralnosti ter njen vpliv na družbo in posameznika. •    Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako se nevtralnost manifestira v medosebnih odnosih, terapiji in vzgoji. Raziskujeta, kdaj je nevtralnost resnično znak premišljenosti in objektivnosti ter kdaj postane zgolj izgovor za izogibanje odgovornosti.

2. O epizodi Tema epizode je nevtralnost kot moralna dilema. Razprava se osredotoča na večplastnost tega koncepta – ali je nevtralnost res etična drža ali zgolj prikrita oblika pasivne podpore obstoječim razmeram. Govornika raziskujeta nevtralnost v različnih kontekstih, vključno z: •    Nevtralnostjo kot modrostjo ali izgovorom -  ali je nevtralnost vedno pravična, ali je lahko tudi moralna slepota? •    Terapevtsko nevtralnostjo – kdaj je potrebna in kdaj terapevt ne sme ostati nevtralen. •    Sodno nevtralnostjo – kdaj nevtralnost postane izgovor za izogibanje odločanju. •    Nevtralnostjo v družbenih konfliktih – kdaj pomeni varnost, kdaj pa prikrito soglasje s krivico. •    Medijsko in politično nevtralnostjo – ali je vedno znak objektivnosti ali včasih vodi do relativizacije resnice. Epizoda postavlja provokativna vprašanja, kot so: Ali smo kdaj res nevtralni? Ali se s tišino vedno postavimo na eno stran? Je nevtralnost privilegij tistih, ki si jo lahko privoščijo?

3. Ključne točke  [00:02:32] Nevtralnost kot poklicna etika •    V psihoterapiji je nevtralnost ključna za omogočanje klientove avtonomije, vendar obstajajo izjeme (primeri nasilja, zlorab). •    Sodniki in novinarji morajo ohranjati nevtralnost, vendar to včasih vodi v izogibanje odločanju. [00:09:38] Nevtralnost kot družbena odgovornost •    Primer: Slovenski študenti podpirajo srbske protestnike – ali je javna podpora odmik od nevtralnosti ali nujna državljanska dolžnost? •    Včasih je nevtralnost izhod v sili, drugič pomeni zavestno izogibanje odgovornosti. [00:15:10] Moralna slepota in lažna uravnoteženost •    Nevtralnost je lahko nevarna, kadar se uporablja za ignoriranje krivic. •    Primer: Učiteljica, ki se ni vmešala, ko je učenec napadel sošolko, s čimer je implicitno legitimirala nasilje.  [00:43:55] Banalnost zla in eksperiment Milgram •    Sledenje pravilom brez moralnega premisleka lahko vodi v katastrofalne posledice. •    Eksperiment Milgram: 65 % ljudi je brez ugovora izvajalo ukaze za "elektrošoke", kar dokazuje, da zlo pogosto izvira iz slepe poslušnosti, ne iz sovraštva.

Najboljši citati Dr. Andreja Pšeničny  [00:17:45] "Nevtralnost je lahko terapevtska drža, vendar ima svoje meje – tam, kjer nastopi nasilje, se mora terapevt jasno opredeliti."  Dr. Marko Pahor  [00:28:12] "Nevtralnost v resnici ne obstaja – tudi ko se ne odločimo, smo že izbrali stran." Dr. Andreja Pšeničny  [00:39:50] "Če si v času nepravičnosti nevtralen, si se postavil na stran zatiralca."

Epizoda osvetljuje kompleksnost nevtralnosti in opozarja na njene etične, družbene in psihološke vidike. Včasih je nevtralnost potrebna, drugič pomeni bežanje pred resničnostjo. Je torej nevtralnost vrlina ali moralna slepota? Poslušajte epizodo in presodite sami.