Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 1,15-17.20-26

Psalm: Ps 113,1-4.7-8

Evangelij: Jn 15,9-17

Vrstica iz evangelija: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).

Berilo (Apd 1,15-17.20-26)

Tiste dni je Peter vstal sredi bratov – bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi – in spregovoril: »Bratje, moralo se je izpolniti Pismo, kakor je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa; bil je namreč prištet med nas in je prejel delež te službe. V knjigi psalmov je pisano: ›Njegovo bivališče naj bo pusto in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival.‹ In: ›Njegovo mesto naj prevzame kdo drug.‹

Potrebno je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.«

Postavili so dva: Jožefa Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija. Molili so: »Gospod, ki poznaš srca vseh, ti pokaži, katerega izmed teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in v apostolstvu, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določen mu kraj.«

Žrebali so zanju, žreb je zadel Matija in bil je pridružen enajsterim apostolom.

Psalm (Ps 113,1-4.7-8)

Hvalite, Gospodovi služabniki,

hvalite Gospodovo ime!

Gospodovo ime bodi slavljeno

zdaj in vekomaj.

Od sončnega vzhoda do zahoda

bodi hvaljeno Gospodovo ime!

Gospod je vzvišen nad vse narode,

nad nebesa se dviga njegovo veličastvo.

Iz prahu dviga siromaka,

iz blata povišuje ubožca,

da ga posadi med kneze,

med kneze svojega ljudstva.

Evangelij (Jn 15,9-17)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.

To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če izpolnjujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izbrali, ampak sem jaz vas izbral in postavil, da pojdete in obrodite sad in da vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sir 1,1-10

Psalm: Ps 93,1-2.5

Evangelij: Mr 9,14-29

Vrstica iz evangelija: Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Mr 9,24).

Berilo (Sir 1,1-10)

Vsa modrost je od Gospoda in je pri njem na veke. Pesek morja in kaplje dežja in dneve davnine, kdo jih more prešteti? Višino neba in širino zemlje in brezno in modrost, kdo jo more izmeriti? Pred vsem je bila ustvarjena modrost in pametna razsodnost je od vekov. Komu se je odkrila korenina modrosti in kdo pozna njene načrte? Eden je moder, zelo strašen, ki sedi na svojem prestolu: Gospod. On jo je ustvaril, jo videl in preštel in jo razlil na vsa svoja dela, na vse ljudi, po meri svoje darežljivosti, in jo daruje tem, ki ga ljubijo.

Psalm (Ps 93,1-2.5)

Gospod je kralj, oblekel je veličastvo,

Gospod je oblekel moč, se opasal.

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne.

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne;

tvoj prestol je trden od pradavnine,

od vekomaj si ti.

Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva;

tvoji hiši pristoja svetost,

o Gospod, na večne čase.

Evangelij (Mr 9,14-29)

Ko je šel Jezus z gore in je prihajal k učencem, je videl okrog njih veliko množico in pismouke, ki so se z njimi prepirali. Vsa množica je ostrmela, ko ga je zagledala, tekli so mu naproti in ga pozdravljali. Vprašal jih je: »Kaj se prepirate z njimi?« Odgovoril mu je nekdo iz množice: »Učenik, pripeljal sem tebi svojega sina, ki ima nemega duha. Koder koli ga napade, ga vrže; peni se, z zobmi škriplje in odreveni. Rekel sem tvojim učencem, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«

On pa jim je odgovoril: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite ga k meni!« In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je dečka takoj stresel; deček je padel na tla, se valjal in penil. Jezus je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa je, odkar se mu to dogaja?« Ta je rekel: »Od otroških let; večkrat ga je vrgel tudi v ogenj in v vodo, da bi ga končal, toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« Jezus mu je rekel: »›Če moreš‹? Tistemu, ki veruje, je vse mogoče.« Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!«

Ko je Jezus videl, da množica narašča, je zagrozil hudemu duhu in mu rekel: »Nemi in gluhi duh, jaz ti velim, pojdi iz njega in ne vračaj se več vanj!« Zakričal je, ga silno stresel in odšel. Bil je kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« Jezus ga je pa prijel za roko in vzdignil – in vstal je. Ko je pa prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vpraševali: »Kako da ga mi nismo mogli izgnati?« Povedal jim je: »Ta rod se ne da izgnati drugače ko z molitvijo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Sam 26,2.7-9.12-13.22-23

Psalm: Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13

2. berilo: 1 Kor 15,45-49

Evangelij: Lk 6,27-38

Vrstica iz evangelija: »In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)

1. berilo (1 Sam 26,2.7-9.12-13.22-23)

Tiste dni je Savel vstal in šel v Zifsko puščavo, z njim pa tri tisoč mož, izbranih Izraelcev, da bi poiskali Davida v Zifski puščavi. David in Abišáj sta prišla ponoči k ljudstvu, in glej, Savel je spal, ležeč v vozni pregradi, njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovem zglavju, Abnér in ljudstvo pa so ležali okrog njega.

Tedaj je Abišáj rekel Davidu: »Danes ti je Bog izróčil tvojega sovražnika v roko. Dovôli zdaj, da ga enkrat s sulico pribijem k zemlji drugič ga ne bo treba!« David pa je rekel Abišáju: »Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in ostati nekaznovan?« David je vzel sulico in vrč za vodo od Savlovega zglavja. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl, ne da bi kdo zaznal, ne da bi se kdo zbúdil, kajti vsi so spali, ker je nanje prišlo od Gospoda trdno spanje.

David pa je prišel na nasprotno stran in se od daleč postavil na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi. David je zaklical in rekel: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride čez kateri izmed mladeničev in jo vzame. Gospod pa naj vsakemu povrne po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti danes te je Gospod dal meni v roko, pa nisem hôtel iztegniti svoje roke zoper Gospodovega maziljenca.«

Psalm (Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13)

Slávi, moja duša, Gospoda,

njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

Gospod odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni.

Iz jame rešuje tvoje življenje,

krona te z dobroto in usmiljenjem.

Gospod je milostljiv in usmiljen,

počasen za jezo in bogat z dobroto.

Z nami ne ravna po naših grehih,

ne vrača nam po naši krivdi.

Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor oče izkazuje usmiljenje otrokom,

Gospod izkazuje usmiljenje tistim, ki se ga bojijo.

2. berilo (1 Kor 15,45-49)

Bratje in sestre, prvi človek Adam je postal živa duša, poslednji Adam pa oživljajoči duh. Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno, zatem to, kar je duhovno. Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes. Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.

Evangelij (Lk 6,27-38)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Pt 5,1-4

Psalm: Ps 23,1-6

Evangelij: Mt 16,13-19

Vrstica iz evangelija: Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16).

Berilo (1 Pt 5,1-4)

Preljubi, starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in bom tudi deležen njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pázite nanjo, ne prisiljeno, temveč prostovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, temveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad vam zaupanim gospodovali, temveč kakor vzor čredi. Ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Psalm (Ps 23,1-6)

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi,

mojo dušo poživlja.

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj;

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.

Evangelij (Mt 16,13-19)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence vpraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, zopet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim je dejal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.

Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 11,1-7

Psalm: Ps 145,2-3.4-5.10-11

Evangelij: Mr 9,2-13

Vrstica iz evangelija: Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,7)

Berilo (Heb 11,1-7)

Bratje, vera je trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo. Po njej so namreč stari dosegli hvalo. Po veri spoznavamo, da je bil svet urejen z Božjo besedo, da je iz nevidnega nastalo, kar se vidi. Po veri je Abel daroval Bogu popolnejšo daritev kakor Kajn; po njej je dosegel hvalo, da je pravičen, ko je Bog pričal za njegove darove, in po njej govori še po smrti. Po veri je bil Henoh prenesen, da ni videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prenesel. Preden je bil namreč prenesen, je prejel hvalo, da je bil Bogu všeč; brez vere pa ni mogoče biti všeč. Kajti, kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačnik. Po veri je dobil Noe naznanilo glede stvari, ki se še niso videle, in je v svetem strahu zgradil ladjo za rešitev svoje hiše; po njej je obsodil svet ter se udeležil pravičnosti, kakršno daje vera.

Psalm (Ps 145,2-3.4-5.10-11)

Vsak dan te bom slavil

in hvalil tvoje ime vekomaj.

Velik je Gospod in nadvse hvalevreden,

ne da se preiskati njegova veličina.

Rod za rodom slavi tvoja dela

in oznanja tvojo moč.

Pripovedujejo o slavi tvojega veličastva

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Evangelij (Mr 9,2-13)

Tisti čas je vzel Jezus Petra, Jakoba in Janeza in jih peljal posebej na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil: oblačila so se mu zasvetila silno bela; tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. Prikazala sta se jim Elija in Mojzes in sta govorila z Jezusom. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili zelo zbegani. Naredil se je oblak, ki jih je obdal, in prišel je glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Takoj so se ozrli, pa niso pri sebi videli nikogar razen Jezusa samega.

Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To naročilo so zase ohranili ter so se vpraševali med seboj, kaj bi to bilo: vstati od mrtvih. Vprašali so ga: »Zakaj pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?« Odgovoril jim je: »Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil; in kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? Pa vam povem, da je tudi Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je pisano o njem.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 11,1-9

Psalm: Ps 33,10-11.12-13.14-15

Evangelij: Mr 8,34-9,1

Vrstica iz evangelija: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mr 8,34)

Berilo (1 Mz 11,1-9)

Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so ljudje odšli od vzhoda, so našli ravnino v senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj so rekli drug drugemu: »Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeka jim je služila za kamen in zemeljska smola za malto. Rekliso potem: »Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo spomenik, da se ne razkropimo po vsej zemlji!« Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in stolp, ki so ga postavili človeški sinovi.

In rekel je Gospod: »Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik in to je začetek njihovega početja; zdaj jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili, kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da drug drugega govorice ne bodo razumeli!« Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo njegovo ime Babel, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in jih od tam Gospod razkropil po vsej zemlji.

Psalm (Ps 33,10-11.12-13.14-15)

Gospod podira sklepe narodov,

uničuje misli ljudstev.

Gospodov sklep pa ostane vekomaj,

njegove misli od roda do roda.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

S kraja svojega bivališča

gleda na vse, ki živijo na zemlji:

On, ki je vsem ustvaril srca,

pazi na vsa njihova dela.

Evangelij (Mr 8,34-9,1)

Tisti čas je Jezus poklical množico in svoje učence in jim rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje zaradi mene in evangelija izgubi, ga bo rešil. Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj naj da človek v zameno za svojo dušo?

Kdor se bo sramoval mene in mojih naukov pred tem prešuštnim in grešnim rodom,se ga bo tudi Sin človekov sramoval, kadar pride v veličastvu svojega Očeta s svetimi angeli.«

Tudi jim je rekel: »Resnično, povem vam: So nekateri izmed tukaj stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva, da je prišlo z močjo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 9,1-13

Psalm: Ps 102,16-18.19-21.29.22-23

Evangelij: Mr 8,27-33

Vrstica iz evangelija: Spregovoril je Simon Peter in mu rekel: »Ti si Kristus« (Mr 8,29b).

Berilo (1 Mz 9,1-13)

Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: »Plodite se in množite ter napolnite zemljo! Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti. Vse, kar se giblje, kar živi, naj vam bo za živež; vse to vam dam kakor tudi zeleno zelišče. Samo mesa z oživljajočo krvjo ne jejte! Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za človekovo življenje. Kdor koli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri; kajti po Božji podobi je Bog naredil človeka. Vi pa se plodite in množite, razširjajte se na zemlji in ji gospodujte!«

Potem je rekel Noetu in njegovim sinovom: »Glejte, sklenem zavezo z vami in vašim zarodom za vami in z vsakim bitjem, ki je pri vas: s pticami, z živino in z vso zverino na zemlji, ki je pri vas, sploh z vsemi živalmi na zemlji, ki so prišle iz ladje. Sklenem z vami zavezo: nobeno živo bitje ne bo več pokopano z vodami potopa in ne bo več potopa, da bi ugonobil zemljo.« Nato je Bog rekel: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vami in vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove: Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo.«

Psalm (Ps 102,16-18.19-21.29.22-23)

Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod,

vsi kralji priznavali tvoje veličastvo;

ko se Gospod obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda,

zakaj Gospod je pogledal na zemljo,

da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti.

Sinovi tvojih služabnikov bodo varni,

oznanjali bodo hvalo Gospodovemu imenu,

ko se zberejo ljudstva

in kraljestva, da bi služila Gospodu.

Evangelij (Mr 8,27-33)

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem jaz?« In odgovorili so mu: »Janez Krstnik, drugi pravijo: Elija, zopet drugi: Kdo izmed prerokov.«

Nato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.« Tedaj jim je strogo naročil, naj z nikomer ne govorijo o njem. In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko trpeti, biti zavržen od starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati, in o teh stvareh je govoril očitno.

Tedaj ga je Peter vzel vstran in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 8,6-13.20-22

Psalm: Ps 116,12-13.14-15.18-19

Evangelij: Mr 8,22-26

Vrstica iz evangelija: »Privedejo mu slepega in ga prosijo naj se ga dotakne« (Mr 8,22b)

Berilo (1 Mz 8,6-13.20-22)

Ko je minilo štirideset dni, je Noe odprl okno, ki ga je naredil na ladji, ter spustil vrana; ta je vzletaval in se vračal, dokler niso vode na zemlji usahnile. Nato je spustil od sebe goloba, da bi videl, ali so vode odtekle z zemlje. Golob pa ni našel mesta, kjer bi počivala njegova noga, zato se je vrnil k njemu na ladjo; vode so bile še po vsej zemlji. Stegnil je roko, ga prijel in vzel k sebi na ladjo.

Čakal je nadalje še sedem dni in spet spustil goloba z ladje. Golob je prišel k njemu proti večeru in glej, zelen oljčni list je imel v svojem kljunu. Tedaj je Noe spoznal, da so vode odtekle z zemlje. Vendar je čakal še sedem nadaljnjih dni in je spustil goloba, ki pa se ni več vrnil k njemu. Šeststo prvega leta prvi dan prvega meseca so vode z zemlje usahnile. Noe je odkril streho na ladji ter pogledal, in glej, površina zemlje se je začela sušiti. Noe je postavil Gospodu oltar, vzel od vseh čistih živali in od vseh čistih ptic ter daroval na oltarju žgalne daritve.

Gospodu je bil všeč prijetni vonj in Gospod je rekel sam pri sebi: »Nikoli več ne bom preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril nobenega živega bitja, kakor sem storil. Dokler bo zemlja, ne preneha odslej setev in žetev, mraz in vročina, poletje in zima, dan in noč.«

Psalm (Ps 116,12-13.14-15.18-19)

Kako naj povrnem Gospodu

vse dobro, kar mi je storil?

Kelih zveličanja bom dvignil

in bom klical Gospodovo ime.

Spolnil bom svoje obljube Gospodu

pred vsem njegovim ljudstvom.

Dragocena je v Gospodovih očeh

smrt njegovih svetih.

Spolnil bom svoje obljube Gospodu

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše,

sredi tebe, Jeruzalem!

Evangelij (Mr 8,22-26)

Tisti čas pridejo Jezus in učenci v Betsajdo. Privedejo mu slepega in ga prosijo, naj se ga dotakne. Prijel je slepega, ga peljal ven iz vasi, nato mu je dal sline na oči, položil nanj roke in ga vprašal, če kaj vidi. In pogledal ga je ter rekel: »Vidim ljudi, pa so, kakor da vidim hoditi drevesa.« Nato je spet položil roke na njegove oči in je spregledal ter bil ozdravljen in je vse razločno videl. Tedaj ga je poslal domov in mu rekel: »V vas še hôdi ne!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 6,5-8;7,1-5.10

Psalm: Ps 29,1-4.9-10

Evangelij: Mr 8,14-21

Vrstica iz evangelija: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa« (Mr 8,15).

Berilo (1 Mz 6,5-8;7,1-5.10)

Bog je videl, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno. Zato je bilo Gospodu žal, da je naredil človeka na zemlji in bil je v srcu žalosten. Rekel je torej Gospod: »Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril, s človekom tudi živino, laznino in ptice neba; kajti žal mi je, da sem jih naredil.« Noe pa je našel milost pred Gospodom.

Tedaj je Gospod rekel Noetu: »Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina; kajti videl sem te pravičnega pred seboj v tem rodu! Od vseh čistih živali si vzemi po sedmero, samca in samico; od živali, ki niso čiste, pa po dvoje, samca in samico; tudi od ptic pod nebom po sedmero, samca in samico, da ohraniš pri življenju zarod po vsej zemlji! Kajti še sedem dni in dal bom deževati na zemljo štirideset dni in štirideset noči; in iztrebil bom z zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.« Noe je vse tako storil, kakor mu je zapovedal Gospod. Po sedmih dneh so pridrle vode potopa čez zemljo.

Psalm (Ps 29,1-4.9-10)

Dajte Gospodu, Božji sinovi,

dajte Gospodu slavo in čast,

dajte Gospodu slavo njegovega imena,

molite Gospoda v svetem okrasju!

Glas Gospodov nad vodami.

Gospod nad silnimi vodami.

Glas Gospodov je mogočen,

glas Gospodov je veličasten.

Bog veličastva grmi in razgalja gozdove,

Gospod je prestoloval nad potopom,

Gospod bo prestoloval

kot kralj vekomaj.

Evangelij (Mr 8,14-21)

Tisti čas so učenci bili pozabili vzeti kruha in so imeli samo en hleb s seboj v čolnu. Jezus jim je naročal: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj prepirali, da nimajo kruha. Jezus je to vedel in jim je rekel: »Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.« »In ko sem sedem hlebov med štiri tisoč, koliko polnih košar ste nabrali koščkov?« Odgovorijo mu: »Sedem.« In rekel jim je: »Kako da še ne umevate?«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 4,1-15.25

Psalm: Ps 50,1.8.16-17.20-21

Evangelij: Mr 8,11-13

Vrstica iz evangelija: »Zahtevali so od njega znamenje z neba, da bi ga skušali« (Mr 8,11b)

Berilo (1 Mz 4,1-15.25)

Adam je spoznal svojo ženo Evo in je spočela in rodila Kajna ter rekla: »Dobila sem človeka po Gospodu.« Nato je rodila še njegovega brata Abela. Abel je bil pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec. Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo. Gospod se je ozrl na Abela in njegovo daritev; na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl, zato se je Kajn silno razsrdil in obraz mu je upadel. Tedaj je Gospod rekel Kajnu: »Zakaj si se razsrdil in zakaj ti je obraz upadel? Ali ga ne boš dvignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, ali ne preži greh pred durmi? Grešno poželenje je obrnjeno k tebi; a ti mu gospoduj!« Nato je Kajn rekel bratu Abelu: »Pojdiva ven!« Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil zoper brata Abela in ga ubil. Tedaj je Gospod rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odgovoril je: »Ne vem. Mar sem jaz varuh svojega brata?« Pa je dejal: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje. Zdaj torej bodi preklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata! Ko boš zemljo obdeloval, naj ti ne daje več svojih pridelkov; blodil in begal boš po zemlji.«

Kajn pa je rekel Gospodu: »Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi. Glej, izženeš me danes iz dežele in pred tvojim obličjem se moram skrivati; blodil in begal bom po zemlji, in kdor koli me bo našel, me bo ubil.« Gospod mu je dejal: »Ne tako; kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat kaznovan.« In Gospod je dal Kajnu znamenje, da bi ga nihče ne ubil, kdor bi ga našel.

Adam je spet spoznal svojo ženo in je rodila sina ter ga imenovala Seta. »Kajti,« je rekla, »dal mi je Bog drug zarod namesto Abela, ker ga je Kajn ubil.«

Psalm (Ps 50,1.8.16-17.20-21)

Gospod Bog je spregovoril in poklical zemljo

od sončnega vzhoda do zahoda:

Zaradi tvojih daritev te ne grajam,

saj tvoje žgalne daritve so vedno pred menoj.

Kaj naštevaš moje zapovedi

in jemlješ mojo zavezo v svoja usta?

Ti, ki sovražiš strahovanje

in si moje besede mečeš za hrbet?

Sedel si in zoper svojega brata govoril,

zasramoval sina svoje matere.

To si delal in jaz bi naj molčal?

Grajam te in to ti stavim pred oči.

Evangelij (Mr 8,11-13)

Tisti čas so prišli farizeji ter se začeli prepirati z Jezusom: zahtevali so od njega znamenje z neba, da so ga skušali. Iz globočine srca vzdihne ter pravi: »Kaj hoče ta rod imeti znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu se ne bo dalo znamenje.« In pustil jih je, stopil zopet v čoln in se odpeljal na drugo stran.