Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 33,7-11;34,5-9.28

Psalm: Ps 103,6-7.8-9.10-11.12-13

Evangelij: Mt 13,36-43

Vrstica iz evangelija: »Kdor ima ušesa, naj posluša.« (Mt 13,43)

Berilo (2 Mz 33,7-11;34,5-9.28)

Tedaj je Mojzes vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora. Kadar koli je šel Mojzes ven k taboru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je Gospod govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, pa se ni umaknil iz šotora.

Mojzes je klical Gospodovo ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.« Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero zapovedi.

Psalm (Ps 103,6-7.8-9.10-11.12-13)

Pravična dela vrši Gospod,

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota,

Izraelovim sinovom svoja dela.

Usmiljen in milostljiv je Gospod,

potrpežljiv in zelo milosrčen;

ne vojskuje se vedno,

ne jezi se na veke.

Ne ravna z nami po naših grehih,

ne vrača nam po naših krivdah.

Kakor je nebo visoko nad zemljo,

tako presega njegova milosrčnost naše zasluge.

Kakor daleč je vzhod od zahoda,

tako daleč od nas vrže naše pregrehe;

kakor se oče usmili otrok,

se Gospod usmili njih, ki se ga bojé.

Evangelij (Mt 13,36-43)

Potem ko je Jezus govoril v prilikah, je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: »Razloži nam priliko o ljuljki in njivi!« In odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov, njiva je svet, dobro seme so otroci kraljestva, ljuljka so otroci hudobe, sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič; žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor se torej ljuljka pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele, in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega, in tiste, ki delajo krivico; in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 32,15-24.30-34

Psalm: Ps 106,19-20.21-22.23

Evangelij: Mt 13,31-35

Vrstica iz evangelija: »To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča.« (Mt 13,32a)

Berilo (2 Mz 32,15-24.30-34)

Mojzes se je odpravil nazaj in je šel z gore z obema tablama postave v rokah; tabli sta bili popisani na obeh straneh, spredaj in zadaj. Tabli sta bili Božje delo in pisava je bila Božja pisava, vrezana v tabli. Ko je Jozue slišal hrup vreščečega ljudstva, je dejal Mojzesu: »Bojno vpitje je v taboru.« Mojzes je odgovoril: »To ni glas ukajočih zaradi zmage, ne glas vpijočih zaradi poraza, slišim glas prepevajočih.«

Ko se je približal taboru, je videl tele in ples. Tedaj se je vnel Mojzesu srd in vrgel je tabli iz rok ter ju razbil pod goro. Zgrabil je tele, ki so ga bili naredili, ga sežgal v ognju in ga zmlel v prah, stresel ga je v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom. Nato je Mojzes rekel Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje spravil veliki greh?« Aron je odgovoril: »Naj se ne razvnema srd mojega gospoda; ti poznaš ljudstvo, da je hudobno. Rekli so mi namreč: ›Naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‹ Tedaj sem jim rekel: ›Kdor ima zlata, naj ga žrtvuje.‹ Pa so mi ga dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«

Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Hudo ste se pregrešili; a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda sprosim odpuščanje vašega greha.« Mojzes se je torej vrnil h Gospodu in rekel: »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata. In zdaj, ko bi jim ti odpustil greh! Če pa ne, izbriši mene, prosim, iz svoje knjige, ki si jo pisal.« Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, tega bom izbrisal iz svoje knjige. Pojdi zdaj, pelji ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja bom na njih kaznoval njihov greh.«

Psalm (Ps 106,19-20.21-22.23)

Naredili so tele ob Horebu

in molili iz zlata ulito podobo;

svoje veličastvo so zamenjali

s podobo bika, ki muli travo.

Pozabili so Boga, ki jih je rešil,

njega, ki je delal znamenja v Egiptu,

čudeže v Kamovi deželi,

čudovite reči ob Rdečem morju.

Že jih je hotel uničiti,

da ni Mojzes, njegov izvoljenec,

pri njem posredoval,

in odvrnil njegovo jezo, da jih ni uničil.

Evangelij (Mt 13,31-35)

Tisti čas je Jezus povedal množicam še drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.«

In še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, razodel bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Mz 18,20-32

Psalm: Ps 138,1-3.6-8

2. berilo: Kol 2,12-14

Evangelij: Lk 11,1-13

Vrstica iz evangelija: »Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Lk 11,9)

1. berilo (1 Mz 18,20-32)

Tiste dni je Gospod rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govorí vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Zvedeti hočem.« Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred Gospodom.

Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? Mogoče je v mestu petdeset pravičnih ljudi. Ali boš tudi té pokončal in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Naj ti ne pride na misel, da bi ti stóril kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Naj ti ne pride na misel! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« Gospod je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.«

Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovôlil govoriti z Gospodom. Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.« Pa je spet spregovóril in mu rekel: »Mogoče se jih tam najde štirideset.« Odgovóril je: »Ne bom stóril tega zaradi teh štiridesetih.« Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezí, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom stóril tega, če jih najdem trideset.« Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih.« Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim še tokrat: Mogoče se jih tam najde deset.« Odgovóril je: »Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.«

Psalm (Ps 138,1-3.6-8)

Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,

vpričo angelov ti prepevam.

Padam na kolena v tvojem svetem templju

in se zahvaljujem tvojemu imenu.

Zaradi tvoje dobrote in tvoje zvestobe te hvalim,

nadvse si poveličal svoje ime in svojo obljubo.

Na dan, ko sem klical, si me uslišal,

povečal si moč v moji duši.

Gospod, ti si vzvišen, a vidiš nizkega,

ošabnega pa prepoznaš že od daleč.

Če hodim sredi stiske,

me ohranjaš pri življenju.

Zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.

Gospod, ti dokončaj moje delo.

Tvoja dobrota traja na veke,

dela svojih rok ne zapústi.

2. berilo (Kol 2,12-14)

Bratje in sestre, s krstom ste bili pokopani skupaj s Kristusom, v njem ste bili tudi obujęni po veri v delovanje Boga, ki ga je obúdil od mrtvih. Skupaj z njim je ožívil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi grehov in zaradi neobrezanosti svojega telesa. Odpústil nam je vse grehe in izbrisal zadólžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.

Evangelij (Lk 11,1-13)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!«

In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovóril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vstal zaradi njegove nadležnosti in mu dal, kolikor potrebuje.

Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 24,3-8

Psalm: Ps 50,1-2.5-6.14-15

Evangelij: Mt 13,24-30

Vrstica iz evangelija: »›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice« (Mt 13,29)

Berilo (2 Mz 24,3-8)

Tiste dni je Mojzes prišel in povedal ljudstvu vse Gospodove besede in odloke. In vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom; rekli so: »Vse besede, ki jih je govóril Gospod, bomo izpolnjevali.« Mojzes je zapisal vse Gospodove besede. Potem je zjutraj zgodaj vstal in postavil oltar pod goro in dvanajst spominskih kamnov za dvanajst Izraelovih rodov. Nato je poslal mladeniče izmed Izraelovih sinov, da so darovali žgalne daritve in žrtvovali junce kot mirovne daritve za Gospoda. Mojzes je vzel polovico krvi in jo vlil v kotliček, polovico krvi pa je poškropil po oltarju. Potem je vzel knjigo zaveze in jo prebral ljudstvu. Tedaj so rekli:

»Vse, kar je govóril Gospod, bomo izpolnjevali; pokorni bomo.« In Mojzes je vzel kri in z njo poškropil ljudstvo in rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod po vseh teh besedah sklenil z vami.«

Psalm (Ps 50,1-2.5-6.14-15)

Gospod Bog je spregovoril in poklical zemljo

od sončnega vzhoda do zahoda.

S Siona se je Bog zasvetil:

naš Bog prihaja in ne molči.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi:

moj je namreč svet in kar ga napolnjuje.

Mar jem meso volov

ali pijem kri kozlov?

Daruj Bogu hvalno daritev

in spolnjuj Najvišjemu svoje zaobljube!

Kliči me ob dnevu stiske:

rešil te bom in ti me boš častil!

Evangelij (Mt 13,24-30)

Tisti čas je povedal Jezus množicam drugo priliko takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zrastlo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In hlapci so pristopili h gospodarju in mu rekli: ›Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‹ Rekel jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Hlapci so mu rekli: ›Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‹ Rekel je: ›Nikar, da pobiraje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kor 4,7-15

Psalm: Ps 126,1-6

Evangelij: Mt 20,20-28

Vrstica iz evangelija: »Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik.« (Mt 20,27)

Berilo (2 Kor 4,7-15)

Bratje in sestre, zaklad imamo v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu. Vedno namreč nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem telesu. Zatorej v nas deluje smrt, v vas pa življenje.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Psalm (Ps 126,1-6)

Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike,

nam je bilo, kot bi sanjali;

tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik radostnih pesmi.

Tedaj so rekli med narodi:

»Velike reči je Gospod zanje storil!«

Da, velike reči je Gospod za nas storil,

razveselili smo se!

Gospod, obrni našo usodo

kakor hudournike v južni deželi!

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo med veselim petjem.

Odidejo in jokajo,

seme za sejanje nesoč;

pridejo z radostjo,

nesoč svoje snope.

Evangelij (Mt 20,20-28)

Tedaj je stopila k Jezusu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma, padla predenj in ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Odgovorila mu je: »Reci, naj sedita ta dva moja sinova v tvojem kraljestvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Odgovorita mu: »Moreva.« Reče jima: »Moj kelih bosta pila, sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravil moj Oče.«

Ko je to slišalo drugih deset, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik. Kakor Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 20,1-17

Psalm: Ps 19,8.9.10.11

Evangelij: Mt 13,18-23

Vrstica iz evangelija: »V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume.« (Mt 13,23a)

Berilo (2 Mz 20,1-17)

Tiste dni je Bog govoril vse te-le besede: »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršne koli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih in jim ne služi! Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo. Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime.

Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela! Sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin, ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat; kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje, in vse, kar je v njih; sedmi dan pa je počival; zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog!

Ne ubijaj!

Ne prešuštvuj!

Ne kradi!

Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!

Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjega, ne hlapca ne dekle ne vola ne osla ne ničesar, kar je tvojega bližnjega!«

Psalm (Ps 19,8.9.10.11)

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Zaželeni so bolj ko zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so ko med

in strd iz satovja.

Evangelij (Mt 13,18-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi torej poslušajte priliko o sejavcu: Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu. Seme na kamniti zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Seme, ki je med trnjem, pa je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo besedo, da ostane brez sadu. Seme na dobri zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 19,1-2.9-11.16-20

Psalm: DanD 3,52-56

Evangelij: Mt 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.« (Mt 13,13)

Berilo (2 Mz 19,1-2.9-11.16-20)

Tretji mesec po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele so prišli v Sinajsko puščavo. Odrinili so namreč iz Rafidima in prišli v to puščavo. Šotorili so v puščavi nasproti gori. Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo ljudstvo slišalo, ko bom s teboj govoril, in ti verovalo za vedno. Pojdi k ljudstvu in jih posvečuj danes in jutri; naj operejo svoja oblačila! Tako naj bodo pripravljeni za tretji dan; kajti tretji dan bo Gospod stopil pred očmi vsega ljudstva na goro Sinaj.«

Ko je zasvital tretji dan, je pričelo grmeti in se bliskati, gost oblak je pokrival goro in tromba je močno zabučala; vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču. Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti; postavili so se ob vznožju gore. Vsa gora Sinaj pa se je kadila, ker je Gospod stopil nanjo v ognju; njen dim se je dvigal kakor dim topilne peči in vsa gora se je silno tresla. Glas trombe je bil čedalje močnejši. Mojzes je govoril, Bog pa mu je odgovarjal z gromom. Gospod je torej stopil na goro Sinaj, na vrh gore, in Gospod je poklical Mojzesa na vrh gore.

Psalm (DanD 3,52-56)

Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljeno je tvoje sveto veličastno ime,

hvalevredno in veličastno na veke.

Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si na svojem kraljevem prestolu,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si, ki prestoluješ nad kerubi,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si nad nebesnim obokom,

hvalevreden in veličasten na veke.

Evangelij (Mt 13,10-17)

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu in mu rekli: »Zakaj govoriš ljudstvu v prilikah?« Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in razumejo. In spolnjuje se nad njimi Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‹

Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jdt 8,2-8

Psalm: Ps 11,4-5.7

Evangelij: Mt 5,13-16

Vrstica iz evangelija: »Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,15)

Berilo (Jdt 8,2-8)

Juditin mož je bil Manase, ki je umrl ob času ječmenove žetve. Ko je namreč nadzoroval té, ki so na polju vezali snope, ga je zadela sončarica; umrl je v svojem mestu Betuliji in bil tam pokopan pri svojih očetih. Tako je bila Judita po njem vdova že tri leta in šest mesecev. V zgornjem delu svoje hiše si je napravila samotno sobo, kjer je bivala sama s svojimi deklami. Okrog ledij je nosila raševino in se postila vse dni svojega življenja razen sobot, mlajev in praznikov Izraelove hiše. Bila pa je silno lepe postave; njen mož ji je zapustil veliko bogastvo, obilno služinčad in posestva, polna čred goved in tropov ovac. Pri vseh pa je najbolj slovela, ker se je zelo bala Gospoda. Ni ga bilo, ki bi o njej kaj slabega rekel.

Psalm (Ps 11,4-5.7)

Gospod je v svojem svetem templju,

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške sinove.

Gospod presoja pravičnika in hudobneža,

kdor ljubi krivico, tega njegova duša sovraži.

Kajti Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Evangelij (Mt 5,13-16)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 16,1-5.9-15

Psalm: Ps 78,18-19.23-24.25-26.27-28

Evangelij: Mt 13,1-9

Vrstica iz evangelija: »Kdor ima ušesa, naj posluša!« (Mt 13,9)

Berilo (2 Mz 16,1-5.9-15)

Izraelci so odrinili iz Elima in vsa občina Izraelovih sinov je prišla v puščavo Sin, ki je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan drugega meseca po odhodu iz Egipta. Vsa občina Izraelovih sinov je godrnjala v puščavi zoper Mojzesa in Arona. Izraelovi sinovi so jima rekli: »O, da bi bili umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Saj sta nas odvedla v tole puščavo, da pomorita vso to množico z lakoto.« Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Glej, dežil vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi dan na dan nabirat, kolikor ga za tisti dan potrebuje, da ga preskusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne. Ko pa bodo šesti dan pripravili, kar bodo prinesli, bo dvakrat toliko, kakor so sicer nabrali vsak dan.«

Mojzes je rekel Aronu: »Povej vsej občini Izraelovih sinov: »Pristopite pred Gospoda, kajti slišal sem vaše godrnjanje!' Ko je Aron govoril vsej občini Izraelovih sinov, so se obrnili proti puščavi in, glej, Gospodovo veličastvo se je prikazalo v oblaku. Tedaj je Gospod govoril Mojzesu: »Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov; povej jim torej: 'Proti večeru boste jedli meso in zjutraj se boste nasitili s kruhom in spoznali boste, da sem jaz Gospod, vaš Bog.'«

Zvečer so priletele prepelice in pokrile šotorišče, zjutraj pa je padla rosa okoli šotorišča. Ko pa je rosa izhlapela, glej, je bilo na površini puščave nekaj drobnega, zrnatega, drobno kakor slana po tleh. Ko so Izraelovi sinovi to videli, so rekli drug drugemu: »Kaj je to?« Niso namreč vedeli, kaj je bilo. Mojzes pa jim je rekel: »To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti.«

Psalm (Ps 78,18-19.23-24.25-26.27-28)

Skušali so Boga v svojih srcih,

ko so terjali jed po svoji poželjivosti.

Govorili so zoper Boga:

»Ali nam bo mogel pogrniti mizo v puščavi?«

Vendar je zapovedal oblakom zgoraj,

odprl je nebeška vrata

in dežil nanje mano za jed,

dajal jim je nebeški kruh.

Človek je jedel kruh močnih:

poslal jim je jedi do sitega.

Zbudil je vzhodnik na nebu,

s svojo močjo je dvignil južni veter.

Dežil je nanje mesa kot prahu,

krilatih ptic kot je peska ob morju.

Padale so v njihov tabor,

okoli njihovih šotorov.

Evangelij (Mt 13,1-9)

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako, da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: »Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo in ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Vp 3,1-4 ali 2 Kor 5,14-17

Psalm: Ps 63,2-9

Evangelij: Jn 20,1-2.11-18

Vrstica iz evangelija: »Marija Magdalena je šla in učencem naznanila, da je videla Gospoda.« (Jn 20,18)

Berilo (Vp 3,1-4 ali 2 Kor 5,14-17)

Tako govori nevesta: Na svojem ležišču, ponoči, sem iskala njega, ki ga ljubi moja duša, iskala sem ga, pa ga nisem našla. Vstala bom in obhodila mesto, po cestah in trgih bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša. Srečali so me čuvaji, ki krožijo po mestu: »Ste videli njega, ki ga ljubi moja duša?« Kakor hitro sem jih prehitela, sem našla njega, ki ga ljubi moja duša.

*ali*

Bratje in sestre, Kristusova ljubezen nas vnema, ker smo prišli do sodbe, da so vsi umrli, če je eden umrl za vse, in za vse je Kristus umrl, da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal. Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu.

In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvar; staro je prešlo, glejte, nastalo je novo.

Psalm (Ps 63,2-9)

O Bog, moj Bog si ti,

v skrbeh te iščem;

po tebi žeja mojo dušo, po tebi koprni moje telo,

kakor suha in žejna dežela brez vode.

Hočem o tebi premišljevati v svetišču,

da bi videl tvojo moč in tvoje veličastvo;

boljša je tvoja milost kot življenje,

moje ustnice te bodo slavile.

Tako te bom hvalil v svojem življenju,

v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.

Moja duša se bo nasičevala,

moja usta te bodo hvalila.

Moj pomočnik si postal,

radujem se v senci tvojih peruti.

Moja duša se tebe drži,

tvoja desnica me podpira.

Evangelij (Jn 20,1-2.11-18)

Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

Marija je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda« in da ji je to rekel.