Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 2,18-21

Psalm: Ps 96,1-2.11-12.13

Evangelij: Jn 1,1-18

Vrstica iz evangelija: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18)

Berilo (1 Jn 2,18-21)

Otročiči, poslednja ura je in, kakor ste slišali, da pride antikrist, je tudi zdaj vstalo mnogo antikristov; iz tega spoznavamo, da je poslednja ura. Izmed nas so izšli, toda niso bili od nas. Kajti ko bi bili od nas, bi bili ostali z nami; pa niso, da se na njih razodene, da niso vsi od nas.

Vi pa imate maziljenje od Svetega in veste vse. Nisem vam pisal, kakor bi ne poznali resnice, marveč ker jo poznate in veste, da nobena laž ni iz resnice.

Psalm (Ps 96,1-2.11-12.13)

Pojte Gospodu novo pesem,

pojte Gospodu, vse dežele!

Pojte Gospodu, slavite njegovo ime.

Veselijo naj se nebesa in zemlja,

šumi naj morje in kar ga napolnjuje,

veseli naj se polje in vse, kar je na njem.

Naj se raduje vse drevje v gozdu

pred Gospodom, ker pride sodit zemljo;

sodil bo s pravičnostjo in v resnici.

Evangelij (Jn 1,1-18)

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela.

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.

Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 2,12-17

Psalm: Ps 96,7-10

Evangelij: Lk 2,36-40

Vrstica iz evangelija: »Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim« (Lk 2,40)

Berilo (1 Jn 2,12-17)

Pišem vam, otroci, ker so vam zaradi Jezusovega imena grehi odpuščeni. Pišem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pišem vam, mladeniči, ker ste premagali hudobo. Pisal sem vam, otroci, ker ste spoznali Očeta. Pisal sem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pisal sem vam, mladeniči, ker ste močni in je Božja beseda v vas in ste premagali hudobo.

Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni v njem Očetove ljubezni. Zakaj, kar koli je na svetu, poželenje mesa in poželenje oči in napuh življenja, ni od Očeta, ampak od sveta. In svet preide in njegovo poželenje; kdor pa spolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.

Psalm (Ps 96,7-10)

Dajte Gospodu, ljudski rodovi,

dajte Gospodu slavo in moč,

dajte Gospodu slavo njegovega imena!

Prinesite darov in stopite v njegove dvore,

molite Gospoda v svetem okrasju,

naj vsa zemlja drhti pred njim!

Govorite med narodi: Gospod kraljuje,

utrdil je svet, ki ne omahne,

vladal bo ljudstva po pravici.

Evangelij (Lk 2,36-40)

Tisti čas je bila neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je preživela z možem sedem let od svojega devištva, je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ona ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odrešenja v Jeruzalemu.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 2,3-11

Psalm: Ps 96,1-3.5-6

Evangelij: Lk 2,22-35

Vrstica iz evangelija: »Kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev.« (Lk 2,30-31)

Berilo (1 Jn 2,3-11)

Preljubi, po tem vemo, da poznamo Jezusa, če spolnjujemo njegove zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga«, pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnik in v njem ni resnice. Kdor pa njegovo besedo spolnjuje, v tem je resnično Božja ljubezen dovršena. Po tem spoznamo, da smo v njem. Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel.

Preljubi, ne pišem vam nove zapovedi, ampak staro zapoved, ki ste jo imeli od začetka. Stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali. Z druge strani pa vam pišem novo zapoved, ki je resnična v njem in v vas, ker tema izginja in resnična luč že sveti. Kdor pravi, da je v luči, pa svojega brata sovraži, je še zdaj v temi. Kdor svojega brata ljubi, ostane v luči in v njem ni spotike. Kdor pa svojega brata sovraži, je v temi in hodi v temi in ne ve, kam gre, ker mu je tema oslepila oči.

Psalm (Ps 96,1-3.5-6)

Pojte Gospodu novo pesem,

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, slavite njegovo ime.

Oznanjajte dan na dan njegovo rešenje,

pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi,

o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudstvi!

Gospod je ustvaril nebesa,

veličastvo in dostojanstvo stopata pred njim,

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče.

Evangelij (Lk 2,22-35)

Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici ali dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.

In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj.

Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru: kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sir 3,2-6.12-14

Psalm: Ps 128,1-5

2. berilo: Kol 3,12-21

Evangelij: Mt 2,13-15.19-23

Vrstica iz evangelija: »Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)

1. berilo (Sir 3,2-6.12-14)

Gospod je očeta povzdignil nad otroke in utrdil materino pravico pri sinovih. Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov, kdor slavi svojo mater, zbira zaklad. Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok, na dan svoje molitve bo uslišan. Kdor slavi očeta, bo dolgo žível, kdor uboga Gospoda, bo svoji materi dal počitek.

Otrok, zavzemi se za očeta na njegova stara leta, nikar mu v njegovem življenju ne povzročaj gorja. Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv, ne zaničuj ga, čeprav si na višku svoje moči, zakaj usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno, marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe.

Psalm (Ps 128,1-5)

Blagor vsakomur, ki se boji Gospoda,

ki hodi po njegovih potih.

Sadove truda svojih rok boš užival,

srečen boš in vedno ti bo dobro.

Tvoja žena bo kakor rodovitna trta

sredi tvoje hiše;

tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike

okrog tvoje mize.

Glej, tako bo blagoslovljen človek,

ki se boji Gospoda.

Blagosloví naj te Gospod s Síona,

da boš užival blaginjo Jerúzalema vse dni svojega življenja.

2. berilo (Kol 3,12-21)

Bratje in sestre, kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si oblecíte globoko usmiljenje, dobrotljívost, ponižnost, krotkóst, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kdo proti komu kaj pritožiti. Kakor je Gospod odpústil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu. In bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu. Žene, bodite pokorne svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni do njih. Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, kajti to je všeč Gospodu. Očetje, ne greníte svojih otrok, da jim pogum ne upade.

Evangelij (Mt 2,13-15.19-23)

Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Heródove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: ›Iz Egipta sem poklical svojega sina.‹ Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 1,5-10; 2,1-2

Psalm: Ps 124,2-3.4-5.7-8

Evangelij: Mt 2,13-18

Vrstica iz evangelija: »Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje.« (Mt 2,18)

Berilo (1 Jn 1,5-10; 2,1-2)

Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet.

Psalm (Ps 124,2-3.4-5.7-8)

Ko bi ne bil Gospod z nami,

ko so ljudje vstali zoper nas,

tedaj bi nas žive požrli,

ko se je vnela njih besnost proti nam.

Tedaj bi nas preplavila voda,

hudournik bi šel čez nas,

tedaj bi šle čez nas

vzburkane vode.

Zanka se je pretrgala

in mi smo bili osvobojeni.

Naša pomoč je v imenu Gospodovem,

ki je ustvaril nebo in zemljo.

Evangelij (Mt 2,13-18)

Ko so Modri odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt; in bil je tam do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Ko je tedaj Herod videl, da so ga Modri prevarali, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil poizvedel od Modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 1,1-4

Psalm: Ps 97,1-2.5-6.11-12

Evangelij: Jn 20,2-8

Vrstica iz evangelija: »Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval« (Jn 20,8)

Berilo (1 Jn 1,1-4)

Preljubi, kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja – in Življenje se je razodelo in smo videli in izpričujemo ter vam oznanjamo večno Življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo – kar smo videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi z nami združeni, mi pa smo združeni z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. In to vam pišemo, da bi bilo naše veselje popolno.

Psalm (Ps 97,1-2.5-6.11-12)

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje,

veselijo naj se mnogi otoki.

Oblak in tema ga obdajata,

pravica je temelj njegovega prestola.

Gore se topijo pred Gospodom kakor vosek,

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

Luč vzhaja pravičnemu,

veselje tistim, ki so pravega srca.

Veselite se, pravični, v Gospodu,

slavite njegovo sveto ime!

Evangelij (Jn 20,2-8)

Prvi dan tedna je Marija Magdalena tekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je in videl povoje na tleh – vendar ni vstopil.

Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel prvi h grobu, in je videl in veroval.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 6,8-10;7,54-60

Psalm: Ps 31,3-4.6.7.8.17.21

Evangelij: Mt 10,17-22

Vrstica iz evangelija: »Ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili.« (Mt 10,19)

Berilo (Apd 6,8-10;7,54-60)

Tiste dni je Štefan, ki je bil poln milosti in moči, delal čudeže in velika znamenja med ljudstvom. Vstali pa so nekateri iz shodnice Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se prerekali s Štefanom, pa se niso mogli ustavljati modrosti in duhu, s katerim je govoril.

Ko so to slišali, so se razsrdili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega. On, ki je bil poln Svetega Duha, pa je uprl pogled v nebo, videl Božje veličastvo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nanj; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnali. Priče pa so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel.

In kamnali so Štefana, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal.

Psalm (Ps 31,3-4.6.7.8.17.21)

Bodi mi zavetna skala, o Bog,

utrjen grad, da me rešiš!

Ti si moja skala in moj grad,

zaradi svojega imena me boš peljal in ravnal.

V tvoje roke izročam svojega duha,

rešil me boš, Gospod, zvesti Bog.

Jaz zaupam v Gospoda.

Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja.

Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,

reši me v svoji milosrčnosti!

Varuješ me z varstvom svojega obličja

pred zaroto mojih nasprotnikov.

Evangelij (Mt 10,17-22)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 52,7-10

Psalm: Ps 98,1.2-6

2. berilo: Heb 1,1-6

Evangelij: Jn 1,1-18

Vrstica iz evangelija: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.« (Jn 1,18)

1. berilo (Iz 52,7-10)

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Síonu: »Tvoj Bog kraljuje!« Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz oči v oči Gospodovo vrnitev na Sion. Vzklikajte, vriskajte vse skupaj, jeruzalémske razvaline! Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkúpil Jeruzalem. Gospod je razgálil svojo sveto roko pred očmi vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli, kako naš Bog rešuje.

Psalm (Ps 98,1.2-6)

Pojte Gospodu novo pesem,

ker je storil čudovita dela;

njegova desnica mu je pomagala,

njegova sveta roka.

Gospod je dal spoznati svoje odrešenje,

očem narodov je razodel svojo pravičnost.

Spomnil se je svoje dobrote in zvestobe do Izraelove hiše,

odrešenje našega Boga so videli vsi konci zemlje.

Vzklikaj Gospodu, vsa zemlja!

Radujte se, vriskajte in prepevajte!

Slavite Gospoda s citrami in petjem,

igrajte na rog in trobento pred kraljem, Gospodom!

2. berilo (Heb 1,1-6)

Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govóril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovóril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil. Komu od angelov je namreč kdaj rekel: ›Ti si moj sin, danes sem te rodil?‹ In spet: ›Jaz mu bom oče in on mi bo sin.‹ Ko vpelje prvorojenca v svet, spet pravi: ›Pred njim naj se priklonijo vsi Božji angeli.‹

Evangelij (Jn 1,1-18)

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.

Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 7,1-5.8-12.14.16

Psalm: Ps 89,2-5.27.29

Evangelij: Lk 1,67-79

Vrstica iz evangelija: »Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.« (Lk 1,79)

Berilo (2 Sam 7,1-5.8-12.14.16)

Ko je kralj David prebival v svoji palači in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, je kralj rekel preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, Božja skrinja pa prebiva pod šotorskimi preprogami.« Natan je kralju odgovoril: »Pojdi, stôri vse, kar je v tvojem srcu! Kajti Gospod je s teboj.«

Še tisto noč pa je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za moje stanovanje? Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, enako imenu veljakov na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo.

Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil tvoje kraljestvo. Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.«

Psalm (Ps 89,2-5.27.29)

Gospodove milosti bom na veke opeval,

vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.

Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«

Z nebes si utrdil svojo zvestobo.

.

»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«

.

On me bo klical: Moj oče si ti,

moj Bog in skala mojega zveličanja.

Vekomaj mu ohranim svojo milost

in trdna mu bo ostala moja zaveza.

Evangelij (Lk 1,67-79)

Tisti čas je bil Janezov oče Zaharija napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval: Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje: dvignil nam je rog zveličanja v hiši svojega služabnika Davida, kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov: da nas bo rešil naših sovražnikov in iz rok vseh, kateri nas črtíjo, da skaže usmiljenje našim očetom ter se spomni svoje svete zaveze; kakor je prisegel Abrahamu, našemu očetu, da nam bo dal, da bomo iz rok sovražnikov rešeni in mu brez strahu služili v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem vse dni življenja.

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mal 3,1-4.23-24

Psalm: Ps 25,4-5.8-9.10.14

Evangelij: Lk 1,57-66

Vrstica iz evangelija: »Kaj neki bo ta otrok? Gospodova roka je bila namreč z njim.« (Lk 1,66)

Berilo (Mal 3,1-4.23-24)

To govori Gospod Bog: Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže? Zakaj on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev. Sédel bo kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. Tedaj bo Judova in jeruzalemska daritev Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih.

Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, véliki in strašni! Zopet bo približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da morda ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.

Psalm (Ps 25,4-5.8-9.10.14)

Svoja pota, Gospod, mi pokaži

in svojih stezá me nauči!

Vodi me v svoji resnici ter me úči,

saj si ti, Bog, moj rešitelj.

Dober in pravičen je Gospod,

zato grešnike uči pravih poti.

Vodi ponižne v pravičnosti,

učí krotke svojih poti.

Vse Gospodove steze so milost in zvestoba

njim, ki se držijo njegovih zapovedi.

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo,

in svojo zavezo jim razodeva.

Evangelij (Lk 1,57-66)

Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«

Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico ter zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga.

Strah je obšel vse njih sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.«