Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Flm 1,7-20

Psalm: Ps 146,7-10

Evangelij: Lk 17,20-25

Vrstica iz evangelija: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.« (Lk 17,20)

Berilo (Flm 1,7-20)

Preljubi, velika radost in tolažba me je navdajala zaradi tvoje ljubezni, ker so se po tebi, brat, srca svetih poživila. Zaradi tega, dasi imam v Kristusu veliko zaupanje, da ti moram zapovedovati, kar se spodobi, te rajši iz ljubezni prosim; tak, kakršen sem, stari Pavel, zdaj še ujetnik Jezusa Kristusa, te prosim za svojega sina, ki sem ga rodil v vezeh, za Onézima, ki ti je bil nekdaj neporaben, zdaj pa je tebi in meni zelo poraben; nazaj ti ga pošiljam, ti pa ga sprejmi kakor moje srce. Rad bi ga obdržal pri sebi, da bi mi namesto tebe stregel, ko sem v vezeh zaradi evangelija; toda brez tvoje privolitve nočem ničesar storiti, da bi tvoja dobrota ne bila nekako prisiljena, marveč radovoljna. Morda se je bil namreč za nekaj časa zato ločil, da ga obdržiš za vedno, ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja: kot brata, prav ljubega meni, koliko bolj še tebi, po mesu v Gospodu. Ako me torej imaš za tovariša, ga sprejmi kakor mene. Ako ti je pa storil kako krivico ali ti je kaj dolžan, to meni vračunaj. Jaz, Pavel, pišem lastnoročno: jaz bom povrnil, da ti ne rečem, da si mi celo sam sebe dolžan. Da, brat, naj imam od tebe korist v Gospodu. Požívi moje srce v Gospodu.

Psalm (Ps 146,7-10)

Gospod je vekomaj zvest,

vrača pravico stiskanim,

deli kruha lačnim.

Gospod oprošča jetnike.

Gospod odpira slepim oči,

Gospod dviga potrte,

Gospod ljubi pravične,

Gospod varuje tujce.

Siroto in vdovo vzdržuje,

naklepe grešnikov pa razdira.

Gospod bo kraljeval vekomaj,

tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.

Evangelij (Lk 17,20-25)

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost, tudi ne bodo govorili: ›Glej, tu je!‹ ali ›Tam je!‹ Zakaj, glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Učencem pa je rekel: »Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. In porekó vam: ›Glejte, tukaj je, glejte, tam je.‹ Ne hodite in ne begajte za njim! Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Poprej pa mora veliko trpeti in biti zavržen po tem rodu.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Tit 3,1-7

Psalm: Ps 23,1-6

Evangelij: Lk 17,11-19

Vrstica iz evangelija: »Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga« (Lk 17,15)

Berilo (Tit 3,1-7)

Preljubi, opominjaj vse, naj bodo vladam in oblastem pokorni, poslušni, za vsako dobro delo pripravljeni; naj nikogar ne sramotijo, naj ne bodo prepirljivi, ampak priljudni in naj kažejo vso krotkost nasproti vsem ljudem. Saj smo bili tudi mi nekdaj nespametni, neposlušni, smo se motili, stregli mnogoterim željam in nasladam, bili mrzki in v medsebojnem sovraštvu.

Ko se je pa razodela dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega odrešenika, nas je odrešil, ne zaradi pravičnih del, ki smo jih mi storili, marveč po svojem usmiljenju v kopeli prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu.

Na nas ga je obilno razlil po Jezusu Kristusu, našem Zveličarju, da bi bili opravičeni z njegovo milostjo in da bi po upanju postali dediči večnega življenja.

Psalm (Ps 23,1-6)

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja.

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.

Evangelij (Lk 17,11-19)

Ko je Jezus potoval v Jeruzalem, je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. Ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni.

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se niso našli drugi, da bi se vrnili in dali čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Tit 2,1-8.11-14

Psalm: Ps 37,3-4.18.23.27.29

Evangelij: Lk 17,7-10

Vrstica iz evangelija: »Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.« (Lk 17,10).

Berilo (Tit 2,1-8.11-14)

Preljubi, govôri, kar je primerno zdravemu nauku: stari možje naj bodo trezni, častitljivi, preudarni, zdravi v veri, ljubezni in potrpežljivosti; stare žene naj bodo prav tako v vedenju sveto spodobne, ne obrekljive, tudi ne obilnemu vinu vdane, naj dobro učé, da bodo mlade žene razumno navajale ljubiti svoje može, ljubiti otroke, biti pametne, čiste, za dom skrbne, dobre, svojim možem pokorne, da se Božja beseda ne bo sramotila.

Prav tako opominjaj mlajše moške, naj bodo zmerni v vsem, in sam se kaži kot vzor dobrih del; v poučevanju ohrani nepopačenost, častitljivost, zdravo, neoporečno besedo, da bo nasprotnik osramočen, ker ne bo imel o nas nič hudega govoriti.

Zakaj razodela se je Božja milost, ki prinaša odrešenje vsem ljudem; uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, ko pričakujemo blaženo upanje in veličastni prihod velikega Boga in našega Odrešenika, Jezusa Kristusa. Sam sebe je dal za nas, da bi nas rešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela.

Psalm (Ps 37,3-4.18.23.27.29)

Upaj v Gospoda in delaj dobro

pa boš prebival v deželi in užival varnost!

Imej veselje v Gospodu

in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Gospod skrbi za življenje poštenih

in njih dediščina ostane na veke.

Gospod utrjuje korake pravičnemu

in njegova pot mu je všeč.

Ogibaj se hudega in delaj dobro,

pa boš ostal na veke!

Pravični bodo deželo posedli

in na veke v njej prebivali.

Evangelij (Lk 17,7-10)

Tisti čas je Gospod govoril: Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Tit 1,1-9

Psalm: Ps 24,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Lk 17,1-6

Vrstica iz evangelija: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred‹.« (Lk 17,6).

Berilo (Tit 1,1-9)

Pavel, Božji služabnik, apostol pa Jezusa Kristusa, da Božji izvoljenci verujejo in spoznajo resnico, ki je za pobožnost, oprti na upanje v večno življenje, ki ga je Bog, ki ne laže, obljubil pred veki, ob svojem času pa razodel svojo besedo v oznanjevanju, ki mi je bilo poverjeno po zapovedi Boga, našega Odrešenika Titu, po skupni veri pravemu sinu: Milost in mir od Boga Očeta in Jezusa Kristusa, našega Odrešenika.

Zaradi tega sem te pustil na Kreti, da urediš, kar nedostaja, in postaviš po mestih starešine, kakor sem ti naročil: če je kdo brez graje, ene žene mož, ima verne otroke, ki niso obdolženi razuzdanosti ali nepokorni. Predstojnik mora namreč kot Božji oskrbnik biti brez graje, ne prevzeten ne togoten ne pijanec ne pretepač ne pohlepen po dobičku, ampak gostoljuben, dobrotljiv, zmeren, pravičen, svet, zdržen. Držati se mora zanesljive besede, ki je v skladu z naukom, da bo zmožen z zdravim poukom tudi opominjati in prepričevati tiste, ki ugovarjajo.

Psalm (Ps 24,1-2.3-4.5-6)

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

On ga je utemeljil na morjih

in ga ustalil na tekočih vodah.

Kdo pojde na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čistega srca,

kdor svoje duše ne obrača k praznim stvarem.

Ta bo prejel Gospodov blagoslov

in plačilo Boga, svojega Odrešenika.

To je rod tistih, ki ga iščejo,

ki iščejo obličje Jakobovega Boga.

Evangelij (Lk 17,1-6)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. Pazite nase! Ako se pregreši tvoj brat, ga posvári; in če se skesa, mu odpústi. In če sedemkrat na dan greši zoper tebe in se sedemkrat obrne do tebe in reče: ›Žal mi je,‹ mu odpústi.«

In apostoli so rekli Gospodu: »Pomnoži nam vero!« Gospod je pa rekel: »Če imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej murvi: ›Izruj se s korenino in se presadi v morje.‹ In poslušna bi vam bila.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Kr 17,10-16

Psalm: Ps 146,7-10

2. berilo: Heb 9,24-28

Evangelij: Mr 12,38-44

Vrstica iz evangelija: »Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« (Mr 12,43)

1. berilo (1 Kr 17,10-16)

Tiste dni je prerok Elija vstal in šel v Sarépto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!« Rekla je: »Kakor živí Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. Kajti tako govorí Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹« Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina. Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govóril po Eliju.

Psalm (Ps 146,7-10)

Gospod varuje zvestobo na veke.

Gospod pomaga do pravice zatiranim.

Gospod daje kruha lačnim,

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim,

Gospod dviga potrte,

Gospod ljubi pravične.

Gospod varuje tujce.

Gospod podpira siroto in vdovo,

pota krivičnih pa uničuje.

Gospod bo kraljeval na veke,

tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.

2. berilo (Heb 9,24-28)

Kristus ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le odtis resničnega, ampak v sama nebesa, da se je zdaj za nas prikazal pred Božjim obličjem. Tudi ne zato, da bi sebe večkrat daroval, kakor véliki duhovnik hodi v svetišče vsako leto s tujo krvjo. Ko bi bilo tako, bi moral od začetka sveta večkrat trpeti. Tako pa se je razodel enkrat ob koncu vekov, da je s svojo žrtvijo odpravil greh. Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo.

Evangelij (Mr 12,38-44)

Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in hinavsko opravljajo dolge molitve; ti bodo strože sojeni.« Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Ezk 47,1-2.8-9.12

Psalm: Ps 46,2-3.5-6.8-9

2. berilo: 1 Kor 3,9-13.16-17

Evangelij: Jn 2,13-22

Vrstica iz evangelija: »Jezus jim je odgovoril in rekel: 'Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.'« (Jn 2,19)

1. berilo (Ezk 47,1-2.8-9.12)

Tisti čas me je vodil [mož, ki je bil videti kakor iz brona,] k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani.

Tedaj mi je rekel: »Ta voda teče v vzhodno okrožje in odteka v Arábo. Ko se izlije v morje, v okužene vode morja, postane voda spet zdrava. Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodo oživela, kamor koli bo prišla reka; rib bo silno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo ta postala zdrava, in kamor koli bo prišla reka, bo vse oživelo. Ob reki bo na obeh bregovih rastlo vsakovrstno sadno drevje. Njegovo listje ne bo ovenelo in sadja mu ne bo zmanjkalo. Vsak mesec bo rodilo nov sad, kajti voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.«

Psalm (Ps 46,2-3.5-6.8-9)

Bog nam je zavetje in moč,

kot pomočnik v stiskah se je dobro izkazal.

Zato se ne bojimo, četudi se zemlja spremeni,

se gore prevale v sredino morja.

Reka s potoki razveseljuje Božje mesto,

ki je presveti šotor Najvišjega.

Bog je v njegovi sredi, ne bo se majalo;

Bog mu bo pomagal ob prvem svitu.

Z nami je Gospod nad vojskami,

naše zavetje je Bog Jakobov.

Pridite, poglejte Gospodova dela,

Kakšne čudovite reči je naredil na zemlji.

2. berilo (1 Kor 3,9-13.16-17)

Bratje in sestre, vi ste Božja zgradba. Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder stavbenik položil temelj, drug pa nanj zida; vsak pa naj gleda, kako zida. Kajti drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus. Če pa kdo na ta temelj zida zlato, srebro, drage kamne, les, seno, slamo – vsakega delo bo postalo očitno. Kajti dan bo to odkril, ker se bo razodel v ognju; in kakšno je delo vsakega, bo ogenj preizkusil. Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? Če kdo podira Božji tempelj, njega bo Bog končal. Kajti Božji tempelj je svet, in taki ste vi.

Evangelij (Jn 2,13-22)

Blizu je bila judovska velika noč in Jezus se je napotil v Jeruzalem. Našel je v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so torej rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je torej vstal od mrtvih, so se spomnili učenci, da je o tem govoril, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je bil povedal Jezus.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Flp 4,10-19

Psalm: Ps 112,1-2.5-6.8.9

Evangelij: Lk 16,9-15

Vrstica iz evangelija: »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10a)

Berilo (Flp 4,10-19)

Bratje, močno sem se razveselil v Gospodu, da je vendar že znova vzcvetela vaša skrb zame; v tem ste bili tudi skrbni, pa niste imeli priložnosti. Ne govorim zaradi pomanjkanja, kajti naučil sem se biti zadovoljen s tem, v čemer sem.

Znam živeti v skromnosti, znam živeti tudi v izobilju. V vsem in povsem sem navajen biti sit in biti lačen, biti v izobilju in trpeti pomanjkanje. Vse premorem v njem, ki mi daje moč. Vendar ste prav storili, ko ste mi v stiski pomogli. Veste pa tudi vi, Filipljani, da mi v začetku evangelija, ko sem odšel iz Makedonije, ni nobena cerkev dala računa o dajanju in prejemanju, razen vas edinih; kajti celo v Solun ste mi bili zopet in zopet poslali, česar sem potreboval. Ne, kakor bi želel darú, marveč želim obilnega sadú vam v prid. Dobil sem vsega dovolj in sem v izobilju. V obilici imam vsega, odkar sem prejel od Epafrodita, kar ste mi poslali kot lepo dišeč vonj, prijetno daritev, ki je Bogu všeč. Moj Bog pa naj vas z vsem, česar vi potrebujete, napolni po svojem bogastvu v slavi, v Jezusu Kristusu.

Psalm (Ps 112,1-2.5-6.8.9)

Blagor mu, kdor se boji Gospoda,

kdor se njegovih zapovedi res veseli.

Njegov zarod bo v deželi mogočen;

rod pravičnih bo blagoslovljen.

Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja,

ki svoje reči ureja po vesti,

vekomaj ne bo omahnil,

pravični ostane v večnem spominu.

Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,

razdeljuje, daruje ubogim,

njegova darežljivost vedno traja,

njegova moč se dviga v časti.

Evangelij (Lk 16,9-15)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večne šotore, ko premine. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej pri krivičnem mamonu niste bili zvesti, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? In če pri tujem niste bili zvesti, kdo vam bo dal to, kar je vaše?

Noben služabnik ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Slišali so pa vse to tudi farizeji, ki so bili denarja lakomni, in so ga zasmehovali. Jezus jim je rekel: »Vi ste tisti, ki se delate pravične pred ljudmi, a Bog pozna vaša srca; kajti kar je med ljudmi visoko, je gnusoba pred Bogom.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Flp 3,17-4,1

Psalm: Ps 122,1-5

Evangelij: Lk 16,1-8

Vrstica iz evangelija: »Poklical ga je in mu rekel: 'Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju'.« (Lk 16,2a)

Berilo (Flp 3,17-4,1)

Posnemajte mene, bratje, in glejte na tiste, ki tako živijo, kakor imate zgled v nas. Zakaj mnogi, o katerih sem vam večkrat rekel, zdaj pa celo jokaje pravim, živijo kot sovražniki Kristusovega križa; njih konec je pogubljenje, njih bog trebuh in slava v njih osramočenju; oni mislijo posvetno.

Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa. Z močjo, s katero si more podvreči vse, bo preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu. Zatorej, moji ljubi, dragi bratje, moje veselje in moja krona, tako stojte v Gospodu, preljubi!

Psalm (Ps 122,1-5)

Veselil sem se, ko so mi rekli:

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.

Že stoje naše noge

med tvojimi vrati, Jeruzalem.

V Jeruzalem, ki je zidan kot mesto,

vse trdno sklenjeno v sebi.

Tja hodijo Gospodovi rodovi,

kakor določa Izraelova postava.

Tja hodijo rodovi

slavit Gospodovo ime,

tam so postavljeni sodni stoli,

stoli Davidove hiše.

Evangelij (Lk 16,1-8)

Tisti čas je govoril Jezus svojim učencem: Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu zapravlja imetje. Poklical ga je ter mu rekel: ›Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj poslej ne boš mogel biti več oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom odstavljen od oskrbništva.‹

Poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodu?‹ ›Sto mer olja,‹ je rekel ta. On pa mu je dejal: ›Vzemi svoje pismo, brž sedi in zapiši: petdeset.‹ Nato je rekel drugemu: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Ta je rekel: ›Sto mer žita.‹ Reče mu: ›Vzemi svoje pismo in zapiši osemdeset.‹

In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno ravnal. Zakaj otroci tega sveta so do svojega roda razumnejši kakor otroci luči.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Flp 3,3-8

Psalm: Ps 105,2-3.4-5.6-7

Evangelij: Lk 15,1-10

Vrstica iz evangelija: »In ko jo najde, jo vesel zadene na rame.« (Lk 15,5)

Berilo (Flp 3,3-8)

Bratje, obreza smo mi, ki Bogu služimo v duhu in se ponašamo v Jezusu Kristusu in se ne zanašamo na svoj rod, čeprav bi se jaz mogel zanašati tudi nanj. Če kdo drug meni, da se more zanašati na svoj rod, se veliko bolj jaz: obrezan osmi dan, iz Izraelovega ljudstva, iz Benjaminovega rodu, Hebrejec od Hebrejcev, po postavi farizej, po gorečnosti preganjalec Cerkve, po pravičnosti v postavi neoporečen.

Toda, kar je bilo zame dobiček, to imam zaradi Kristusa za izgubo. Dà, vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti spoznanja Jezusa Kristusa, mojega Gospoda.

Psalm (Ps 105,2-3.4-5.6-7)

Pojte Gospodu, igrajte mu,

pripovedujte o vseh njegovih čudežih!

Ponašajte se z njegovim svetim imenom,

naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda!

Opazujte Gospoda in njegovo moč,

vedno iščite njegovo obličje!

Spominjajte se njegovih čudovitih del,

njegovih znamenj in njegove razsodbe.

O zarod njegovega služabnika Abrahama,

sinovi njegovega izvoljenca Jakoba!

On je Gospod, naš Bog;

njegove sodbe veljajo po vsej zemlji.

Evangelij (Lk 15,1-10)

Tisti čas so se približevali Jezusu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta sprejema grešnike in z njimi jé.« Povedal jim je pa to priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in izgubi eno izmed njih, ne pusti vseh devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ›Veselite se z menoj, našel sem svojo ovco, ki se je bila izgubila.‹ Povem vam: takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore.

Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: ›Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila.‹ Takó bo, povem vam, veselje med Božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Flp 2,12-18

Psalm: Ps 27,1.4.13-14

Evangelij: Lk 14,25-33

Vrstica iz evangelija: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,27)

Berilo (Flp 2,12-18)

Dragi moji, kakor ste bili vselej poslušni, ne le v moji pričujočnosti, ampak še mnogo bolj zdaj, ko nisem navzoč: delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje. Bog je namreč, ki iz blagohotnosti v vas dela, da hočete in delate. Vse delajte brez godrnjanja in obotavljanja, da boste brez graje in čisti, Božji otroci, brez madeža sredi pokvarjenega in popačenega rodú, med katerim svetíte kakor luči na svetu, držeč se besede življenja, da bi se mogel ob Kristusovem dnevu z vami pohvaliti, da nisem zastonj tekel in se ne zastonj trudil. Pa tudi, če bi bil darovan pri žrtvi in službi vaše vere, se radujem in sem vesel z vami vsemi. Prav tako se tudi vi radujte in bodite veseli z menoj.

Psalm (Ps 27,1.4.13-14)

Gospod je moja luč in moja rešitev,

koga bi se bal?

Gospod je varuh mojega življenja,

pred kom bi trepetal?

Eno prosim, Gospod, eno želim,

da bi prebival vse življenje v tvoji hiši,

da bi užival tvojo milino

in gledal tvoj tempelj.

Verujem, da bom užival Gospodove dobrote

v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen,

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!

Evangelij (Lk 14,25-33)

Tisti čas so šle množice za Jezusom; obrnil se je ter jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.

Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede prej in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu potem, ko bo postavil temelj in bi ne mogel dovršiti, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati in govoriti: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dovršiti.‹

Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne sede prej in se ne posvetuje, če more z desetimi tisoči stopiti naproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi miru.

Tako torej nobeden izmed vas, kateri se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.