Društvo SDA

V 17. epizodi podkasta SDA se z odvetnikom Jožetom Oberstarjem pogovarjamo o treh temah oziroma perečih vprašanjih, ki so jih izpostavili v oddaji Inšpektor na POP TV.
Prva tema je koncentracija na slovenskem zavarovalniškem trgu. Tri največje zavarovalnice obvladujejo približno 90 odstotkov trga, zato se ob tem postavlja vprašanje, kako takšna struktura vpliva na pogajalsko moč in položaj drugih udeležencev v sistemu.
Druga tema so cene avtoličarskih in kleparskih storitev v Sloveniji v primerjavi z Nemčijo. Na Ekonomski fakulteti so izračunali, da bi ustrezna urna postavka za kleparska dela znašala približno 94 evrov, za ličarska pa 106 evrov. Zavarovalnice pa po navedbah serviserjev še vedno priznavajo bistveno nižje urne postavke, praviloma med 30 in 35 evri. Kaj takšna razlika pomeni za servise in predvsem za kakovost popravil?
Tretja tema je inflacija. Zavarovalnice jo pogosto navajajo kot enega od razlogov za višje zavarovalne premije. Ko pa pride do vprašanja višjih stroškov dela in urnih postavk kleparskih in ličarskih servisov, se ista inflacija očitno obravnava drugače.

V 16. epizodi podkasta Jure Plut iz Avtoličarstva Plut in Marko Zajc iz KMZ Avto brez olepševanja opišeta trenutne razmere pri delu z zavarovalnicami. Ker storitve zaračunavajo po svojih cenikih, ki veljajo za vse stranke, in ne po cenah, ki jih določajo zavarovalnice, jim te računov pogosto ne plačujejo, nekatere poravnajo le delno, pri plačilih pa tudi namerno zavlačujejo.

Zato servisi zdaj množično vlagajo tožbe – po njunih navedbah v kar 95 odstotkih primerov. Vloženih oziroma v pripravi jih je že več kot 1.000, sodišča pa po njunih besedah praviloma odločajo v korist servisov.

Da bi lahko preživeli s poslovanjem po cenah, ki jih priznavajo zavarovalnice, se nekateri servisi poslužujejo tudi »kreativnih« načinov dela. To lahko vodi v nekakovostna popravila, ki so lahko nevarna, zaradi česar so na koncu oškodovani predvsem potrošniki.

Diagnostične naprave, specialna orodja, ločeni prostori za popravilo aluminija, posebni protokoli za popravila električnih vozil … Kaj vse je danes potrebno za resnično strokovno popravilo sodobnega avtomobila?
O tem smo se v 15. epizodi podkasta SDA pogovarjali z Edvardom Strakošem, tehničnim inštruktorjem v podjetju GA Adriatic, ki je pojasnil, kako močno so se v zadnjih letih spremenile zahteve proizvajalcev vozil ter kaj to pomeni za ličarske in kleparske delavnice. Popravila sodobnih, predvsem električnih in hibridnih avtomobilov zahtevajo vse več specializirane opreme, ustrezno usposobljene kadre in nenehna vlaganja.
Ob tem smo odprli tudi vprašanje razmer na trgu. Delavnice se namreč soočajo z vse višjimi stroški, medtem ko plačila zavarovalnic pogosto ne sledijo zahtevnosti sodobnih popravil. Kako to vpliva na kakovost popravil, poslovanje servisov in prihodnost stroke, izveste v izčrpnem pogovoru.

V 14. epizodi podkasta SDA gostimo Vinka Letnarja, dolgoletnega notranjega revizorja informacijskih sistemov v največji slovenski zavarovalnici – Triglavu. Vinko je bil obenem tudi član nadzornega sveta kot predstavnik delavcev, danes pa je brez obeh funkcij. Po njegovih besedah je bil odpuščen, ker je opozarjal na resna tveganja pri IT projektih. Z njim smo se pogovarjali o tem, kakšna je vloga notranjega revizorja v veliki zavarovalnici, kot je Triglav ter kakšno je sporočilo drugim revizorjem, če je lahko nekdo, ki opozarja na morebitne nepravilnosti in tveganja, po hitrem postopku izredno odpuščen. In žal to ni osamljen primer. Podobne zgodbe poznamo iz Slovenskih železnic, pravosodja in drugih državnih družb. Če revizorjem in prijaviteljem grozijo odpovedi, potem sistem ščiti tiste, ki delajo nepravilnosti, ne pa javni interes. Obenem pa odpira številna vprašanja, med drugim, kako in s kakšnimi nameni v resnici delujejo velika, tudi državna podjetja, kot je Zavarovalnica Triglav.

V 13. epizodi podkasta SDA gostimo Roberta Kurpesa, dolgoletnega strokovnajka iz avtoličarske dejavnosti in lastnika delavnice Termolakirnica ZAGI, ki je obenem tudi predsednik Hrvatske udruge auto struke – HUAS, po kateri se zgleduje tudi SDA. V uvodu se dotaknemo začetkov delovanja HUASA in razmer na Hrvaškem, kjer so se delavnice že pred leti znašle pod vse večjim pritiskom zavarovalnic, kar je privedlo tudi do številnih sodnih postopkov. Govorimo o več kot tisoč sodnih primerih, odnosih z zavarovalnicami in izzivih, s katerimi se danes sooča stroka. Kako se je spremenil položaj avtoservisov v zadnjih desetletjih zaradi samovoljnega delovanja zavarovalnic, zakaj so mali servisi pod največjim pritiskom in kam vodi trenutna situacija?

V 12. epizodi podkasta SDA smo gostili strokovnjaka za mobilnost, sociologa, novinarja in člana mednarodne avtomobilske zveze FIA Andreja Brgleza. Pogovarjali smo se o tem, kako se mobilnost v zadnjih letih spreminja hitreje kot kadar koli prej – in kako se z njo spreminjajo tudi avtomobili. Ti postajajo vse bolj tehnološko napredni, digitalizirani in kompleksni, kar odpira številna vprašanja. Govorili smo o avtonomni vožnji, vozilih, polnih kamer in tipal, ter o ogromnih količinah podatkov, ki jih avtomobili zbirajo ob vsaki vožnji. Kaj to pomeni za varnost? Kako vpliva na zasebnost uporabnikov? Kdo ima dostop do teh podatkov in kako so zaščiteni? Dotaknili smo se tudi vprašanja, kaj vse večja tehnična zahtevnost vozil pomeni za serviserje, neodvisne delavnice in lastnike avtomobilov. So popravila res vse dražja in bolj zapletena? In kakšna mobilnost nas čaka v prihodnje?

V 11. epizodi Daniela Miškić brez olepševanja deli svojo izkušnjo potem, ko so ji vandali praktično popolnoma uničili avtomobil. Zavarovalnica Generali ji je zavrnila zahtevek, sledil pa je dolgotrajni sodni boj, ki ji je vzel veliko časa, denarja in energije. Ob njej je odvetnica Alja Fakin, ki jasno in razumljivo razloži pravne pasti zavarovalniških postopkov, taktike zavlačevanja ter opozori, zakaj se posamezniki prepogosto vdajo prehitro. Pogovor razkrije velik razkorak moči med zavarovanci in zavarovalnicami ter ponudi konkretne nasvete: kdaj poiskati pravno pomoč, kako se zaščititi z dokazi in zakaj je vztrajnost ključna. Epizoda, ki jo mora slišati vsak, ki verjame, da ga zavarovanje res varuje.

V 10. epizodi podkasta SDA smo gostili odvetnika mag. Primoža Krapenca. Z njim smo se pogovarjali o pravici do nadomestnega vozila. Kot poudarja Krapenc, mora biti v primeru škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) oškodovancu, ki za nesrečo ni kriv, vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred nezgodo. To vključuje tudi pravico do nadomestne mobilnosti oziroma kritje stroškov najema nadomestnega vozila za čas popravila. Čeprav gre za zakonsko določeno pravico, se zavarovalnice tej obveznosti pogosto izogibajo ali pa za njeno uveljavitev postavljajo različne pogoje. Krapenc jasno opozarja, da je takšno ravnanje lahko nezakonito in da ga je treba zatreti. Oškodovanci morajo zato aktivno uveljavljati svoje pravice, po potrebi tudi na sodišču.

V tokratnem podkastu predsednik Slovenskega društva avto stroke (SDA) Antonio Đureta in odvetnik Timotej Kozar razkrivata ozadje prijave, ki jo je SDA vložilo na Agencijo za varstvo konkurence - AVK proti Zavarovalnici Triglav. Gre za sum zlorabe prevladujočega položaja na trgu avtomobilskih zavarovanj, kar po besedah sogovornikov že leta škoduje avto-servisni dejavnosti. Dotaknet se tudi širših posledic za panogo: pomanjkanja kadra, nezmožnosti vlaganj v sodobne tehnologije in birokratizacije, ki duši manjše servise. V podkastu pojasnita, kako poteka postopek pred Agencijo, kakšne sankcije lahko sledijo ter kakšne koristi bi spremembe prinesle potrošnikom in trgu. Obenem naslovita tudi vlogo države kot večinskega lastnika Triglava ter pozoveta servise, naj se povežejo in branijo svoje pravice.
Gre za pomemben in iskren pogovor o stanju na trgu zavarovanj, odnosu do avto-servisne stroke ter nujnosti sprememb, ki bi zagotovile poštene pogoje za vse udeležence.

V osmi epizodi smo se pogovarjali s priznanim ekonomistom Jožetom P. Damijanom, ki je sodeloval pri pripravi študije Ekonomske fakultete v Ljubljani, v kateri so izračunali vzdržno ceno delovne ure za avtokaroserijske dejavnosti v Sloveniji. Damijan v podkastu med drugim pojasni, kako je mogoče, da je cena delovne ure, ki so jo pripravljene plačati zavarovalnice, kljub visoki inflaciji in občutni rasti stroškov še vedno približno trikrat nižja od tiste, ki so jo po strokovnih metodah izračunali v študiji. Poleg tega pove tudi, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se trenutno stanje spremenilo in bi zavarovalnice – ki imajo po njegovem mnenju t. i. monopson in delujejo kot kartel – višje cene naposled vendarle priznale.