Duhovna misel

Frančišek je: »potoval po različnih deželah in goreče oznanjal evangelij; in Gospod je sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«

Rožnemu vencu ponavadi dodamo še desetko za verne duše v vicah. Besedo »verne« zadnjih nekaj let izpuščamo, saj je nekako logično, da so duše v vicah vendar verne ...

»Na praznik vseh svetih se spominjamo neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti, nihče ni poznal in priznal.«

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...

»Nadenite si Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.«

Zanimivo je, da v Svetem pismu, Gospoda kot varuha, čutijo predvsem v Stari zavezi. V Novi zavezi nikjer ni tako imenovan. To ne pomeni, da je ob prihodu Jezusa, prenehalo varstvo, saj je jasno rekel ...

Ne vem, če je kaj večjega o tega, da nas nekdo ljubi. Svojega otroka najmočneje ljubi mati in ko odrašča, v rast vse bolj vstopa tudi ljubezen očeta. Če je materinska ljubezen povsem prežeta ...

»Pri molitvi ne blebetajte in ne bodite kakor hinavci,« je naročal Jezus. In na drugem mestu: »Ljubiti Boga in bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.«

Biti dober. Do drugega in do sebe. Je mogoče najti krajše in bolj enostavno navodilo za srečno in zadovoljno življenje?! In vendar mnogokrat nismo. Kaj je v nas, da ne zmoremo dobrote, še več, da smo sposobni ...

Narava je od nekdaj navdihovala človeka. Pravzaprav pričakovano, saj po Svetem pismu in po evolucijski teoriji, izhajamo iz nje. O njej je apostol Pavel napisal izjemen odlomek v katerem beremo ...