Futr za jutr

O zdravju tal, monitoringu tal in onesnaženosti ter glavni grožnji kmetijskim tlom - pozidavi

Tako kot zrak in voda so tudi tla naravni vir, ki ga varujemo in spremljamo njegovo stanje. Nekaj besed zato namenjamo varovanju tal, sveži evropski zakonodaji o monitoringu tal, pojmu zdravja tal in na drugi strani njegovim nasprotjem - degradaciji in onesnaženosti. V ospredju bodo kmetijska tla - njive, travniki.

Velik del oddaje namenjamo še glavni grožnji kmetijskim tlom - pozidavi. Pridelave hrane si namreč brez tal ne moremo predstavljati - so temelj kmetijske dejavnosti. Imajo pa tudi druge vloge v ekosistemih, tako z vidika narave kot vidika človeka.

Gostje:

• doktorica Helena Grčman s Katedre za pedologijo Biotehniške fakultete. Poleg nje, v tokratni oddaji gostimo še
• docent doktor Marka Zupana s Katedre za pedologijo Biotehniške fakultetez istoimenske katedre;
• doktorica Barbaro Čenčur Curk z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete ter
• Tadej Hiti vodja Sektorja za kakovost tal z Agencije Republike Slovenije za okolje

Hrvati pri nas

Prerešetali bomo cene živil in hrane.

1. Kako je strukturirana cena živil? Kolikšen delež pogače gre kmetu in kolikšen ostalim akterjem v kmetijsko-živilski verigi, ko v svojo košarico položimo kruh, zelenjavo, čips …
2. Kaj žene inflacijo, ki jo lahko občutimo v zadnjih letih?
3. Zakaj prihaja do razlik med cenami hrane med državami. Zakaj je slovensko pivo cenejše v Italiji?
4. Kakšno vlogo imajo tu subvencije? Je to mehanizem, s katerim Evropska Unija uravnava ceno živil?

V oddaji gostimo tudi agrarnega ekonomista izrednega profesorja Aleša Kuharja z Biotehniške fakultete, za mnenje pa smo povprašali kmete na protestu, ki je potekal v začetku februarja 2026.

O prostotrgovinskem sporazumu Mercosur.

O nabiralništvu, kje začeti, kam nadaljevati

Jesen se polagoma izteka in s tem tudi sezona nabiranja. Pridružili sta se nam Iva Hari in Katja Rebolj, snovalki mnogih zanimivih z nabiralništvom povezanih dejavnosti, med drugim sta aktivni pri organizaciji Festivala nabiralništva.

Pogovor o migrantskih delavcih na evropskih poljih

V današnji oddaji Futr za jutr gostimo romunsko novinarko Eleno Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța. Z njima sva se pogovarjala o romunskih migrantskih delavcih in njihovih življenjih na evropskih poljih in sadovnjakih. Prisluhnete lahko zgodbam z njunih srečanj z delavkami in delavci, ki jih poročata iz kombija, predelanega v avtodom.

Pogovor z mladimi kmeticami

Kakšni bodo naši pridelovalci prihodnosti?

V tokratni oddaju Futr za jutr preusmerjamo pogled na obraze za pridelovanjem hrane. Kakšne pogoje ustvarjamo za nadaljevanje kmetijstva v Sloveniji? Kako potekajo kmetijska mednarodna izobraževanja? Kam se bo slovensko kmetijstvo preusmerilo? Prisluhni pogovoru z mladima kmeticama Anjo Kastelic in Doris Letina, kjer bomo vse odgovore izvedeli iz prve roke.

Visokogorsko planšarstvo in sirček za jutr

Sir, skuta, smetana in pinjenec, krave vodnice in trajnostno planšarstvo. Znanstvena redakcija se je minuli vikend mudila visoko na dveh bohinjskih planinah in se vprašala: kako naj kmetujemo v zaščitenem visokogorju Triglavskega narodnega parka in hkrati vzgajamo odnos do pridelave hrane. Prisluhnite reportaži Futr za jutr o sirarstvu in planšarstvu v Bohinju, ki vas ne bo pustila skisane volje.

Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi?

Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi? Kako to, da lahko uvozimo česen s Kitajske, meso pa z Nizozemske? V tokratni oddaji Futr za jutr o globalni logistiki industrije hrane – od shranjevanja sadja in zelenjave do pakiranja in transporta. Zakaj najdemo v trgovini v plastiko zavite kumare, hrano pa zavržemo zaradi slabega izgleda?

Konzerviranje živil in stabilnost prehranskega sistema

Nezdrava hitra hrana z neomejenim rokom trajanja, neutrudno mehurčkanje v mehaniziranih fermentacijskih komorah. V tokratni oddaji Futr za jutr: zakaj se hrana kvari in kako preprečimo njeno propadanje? So učinkovitejši klasični prijemi s segrevanjem, soljenjem, kisanjem in sladkanjem ali jih bodo zamenjale visokotlačne, elektrostatične, genetske in mikrobiološke metode za podaljševanje roka trajanja? Pogovarjali se bomo o konzerviranju hrane – o pristopih k podaljševanju roka trajanja in prihodnosti tehnologij, s katerimi skušamo preprečiti kvarjenje hrane, s čimer tudi preprečimo nastanek odpadkov. V petek ob 12. uri.

O vlogi namakanja za slovensko kmetijstvo in njegovi prihodnosti

Starodavna tehnika prevetrena!

Tokrat se v oddaji Futr za jutr sprašujemo o pomenu namakanja v kmetijstvu danes – in jutri. Kako namakati, da tal ne osolimo? Ali pa presušimo reke? Je namakanje z vodo iz čistilnih naprav prihodnost kmetijstva? Skupaj s kmetovalcem Blažem Kantejem s Primorske in doktorico Rozalijo Cvejić z Biotehniške fakultete v Ljubljani se poglabljamo v vprašanje, kako v Sloveniji pristopamo k namakanju in zakaj je za prihodnost kmetijstva nujna izgradnja namakalnih sistemov.