Mesec kulture na Radiu Eter praznujemo z naboljšimi doslejšnjimi prispevki naših ustvarjalcev.

Začenjamo s prvim izborom avtorjev, ki smo jih vprašali: “Na kateri svoj prispevek ste še danes najbolj ponosni?” Poslušajte njihov izbor in preberite avtorske komentarje o izboru. 

Najprej z vami delimo prispevke s področja glasbe, v različnih oblikah, o različnih žanrih, z različnih zornih kotov. Od narativne playliste, pogovora, reportaže, do recenzije in zgodbe.  O glasbi.

Ivan Slijepčević

Kljub temu, da sicer nisem imel tisoč različnih prispevkov na izbiro, dolgo sem razmišljal o tem, keri prispevek mi je v avtorskem smislu najbolj všeč. Po mojem, to si titulo vzame moja prva oddaja na Radiu Eter, torej prva narativna playlista ki sem jo naredil, in sicer o queer in feminističnih zvokih. Na tehnični ravni (ne v smislu kako je posneta in montirana, ker je Rok naredil hud job, ampak bolj tehnično v smislu naglasa, ritma, občutka za besedo pri branju v takrat še zelo tujem jeziku) itak obstajajo stvari ki bi se lahko popravile, ampak glede na to da takrat še nisem imel kakršnega koli "ozadja" v takšnem načinu radiskega dela, moj pristop je bil 100% vsebinsko orientiran, prav zaradi dejstva, da nisem mel izkušnje in vpogled v celoten proces ustvarjanja oddaje. 

Age of innocence, al kaj - to je po mojem najbolj pomembna posebnost pri tej oddaji. Poleg tega mi je tema čustveno zelo blizu, in - zdi se mi da je vsem že itak jasno zakaj - bo vedno zelo javno pomembna. 

Link: https://www.radioeter.net/narativna-playlista/episode/258a559e/queer-x-feminist-zvoki-or-narativna-playlista

Tia Lončar

Najbolj ponosna sem na prispevek: Blaž Mencinger: kantavtor in muzičar

Zdi se mi, da je celoten pogovor izredno zanimiv in iskren. Po samem intervjuju se mi je Blaž zahvalil, ker je bil to eden najboljših intervjujev, ki jih je kadarkoli dal. 

Kaj bi bilo lahko boljše? Lahko bi bil daljši haha. Ne vem, težko rečem, da mi pri tem intervjuju karkoli manjka.
https://www.radioeter.net/teater/episode/28efd975/odprta-scena-blaz-mencinger-kantavtor-in-muzicar-or-teater

Veronika Kržičnik

Plavajoči grad - Kulturama. 
Zdi se mi da je oddaja najbolj približek temu kar sem si predstavljala kot oddajo Kulturama. 

Kljub temu, da jo je bilo težko izvesti me je sama tematika oddaje (glasbeni festival s poudarkom na neuveljavljenih glasbenikih in alternativni glasbi kjer so na enem mestu zbrani glasbeniki iz celega sveta) vzpodbudila in navdušila za čim boljšo končno izvedbo. Ključna stvar te oddaje pa se mi zdi spontanost pogovorov, ki se pojavijo v oddaji. Namesto daljših intervjujev lahko slišimo krajše izseke in takojšnje vtise poslušalcev po koncertu, oz. po obisku festivala.

Zdi se mi tudi najbolj zanimiva za poslušalce zaradi strukture, ki je od vseh Kulturam najbolj podobna radijski oddaji.

https://www.radioeter.net/podcast/episode/bc00664d/plavajoci-grad-i-kulturama

Gregor Žibert

Zgodovina popularne glasbe – Blues

Mislim, da je jasno zakaj mislim, da je Zgodovina popularne glasbe – Blues moja do sedaj najboljša oddaja. Spodaj pa naštevam po mojem mnenju najboljše aspekte oddaje in pa tisto kar bi se lahko morda še izboljšalo. Oziroma bi bilo morda bolje, če bi bilo zastavljeno malo drugače. Oddaja nima točno določene ciljne publike v smislu starosti, izobrazbe… kar je lahko njen plus in hkrati minus. Namenjena je vsem – predvsem ljubiteljem glasbe – ki jih zanima vpogled v zgodovino te kulturne forme. Ponosen sem tudi na Alternativno fronto, vendar ima kot recenzentska oddaja svoje omejitve, medtem ko Zpg premore neskončno zanimive tematike, ki jo lahko podajamo na svoje načine. Tako lahko naredim tudi posebne oddaje, ki se ukvarjajo z zgodovino popularne glasbe v Sloveniji ali pa na prostoru bivše juge. Mislim, da se v Sloveniji še nihče ni lotil celostnega pregleda razvoja popularne glasbe. Za Zpg sem dobil tudi presenetljivo veliko feedbacka, so mi pisali kdaj pride nova oddaja. Že to, da nekdo komaj čaka na novo oddajo se mi zdi zelo velika motivacija za nadaljnje ustvarjanje.
https://www.radioeter.net/podcast-2/episode/b5490d7c/zgodovina-popularne-glasbe-blues-i-glasba

Na hitro bi izpostavil tudi Alternativno fronto, predvsem recenzijo albuma Crawler: 

https://www.radioeter.net/podcast-2/episode/434910ef/idles-crawler-i-alternativna-fronta 

Mislim, da gre za mojo najboljšo – pisno - analizo albuma, je najbolj poglobljena, najbrž tudi najbolj doživeta. Sam govor je dosti slabši kot na naslednjih, ker je bila to prva oddaja, ki sem jo posnel in se še kako sliši. Na splošno mislim, da kot audio medij potrebujemo glasbeno recenzentsko oddajo.

Raperka, pevka in igralka Simiatu Abisola Abiola Ajikawo, bolje znana pod sinonimom Little Simz, je Britanka nigerskih korenin, ki je svoje ime v glasbeni industriji uveljavila leta 2015, ko je izdala svoj prvi studijski album A Curious Tale of Trials + Persons. Svojo glasbeno pot je sicer začela že veliko prej. Pri devetih letih je posnela svoj prvi rap komad, v najstniških letih pa je ustvarjala predvsem razne mixtape oz. glasbene kompilacije ter izdala štiri EP-je. Najpogostejši motivi v njenih delih so feminizem, duševno zdravje, osebna stiska, status temnopolnih in odnos britanske družbe do njih, duhovna rast in spiritualnost. Raperka je znana po spretno kompoziranih besedilih, kjer drzno obravnava aktualne problematike in hkrati reprezentira sebe, progresivno in neupogljivo temnopolto umetnico. Njena najbolj znana albuma sta Grey Area (2019), ki je nadaljevanje njenega dela Stillnes in Wonderland (2017), in album Sometimes I might be introvert (2021). Za Grey Area je prejela nagrado NME (New Music Experience) in Ivor Novello nagrado za najboljši britanski album leta 2019, dve leti pozneje pa jo je do laskavih nazivov, kot je MOBO nagrada za najboljši album leta 2021, popeljal album Sometimes I might be introvert. Leto pozneje nas je ta december Britanka nepričakovano obdarila z novim albumom No thank you, ki ga je izdala neodvisna založba Forever Living Originals. 

Z albumom Sometimes I might be introvert je glasbenica pridobila veliko bazo oboževalcev, saj se je album uvrstil med najboljše albume leta 2021. Kljub temu da v glasbeni industriji velja pravilo naj glasbeniki ne izdajajo albumov decembra, je novi album No thank you dosegel vrh glasbenih lestvic in se zadnji hip uvrstil med top albume leta 2022. Za takojšnji uspeh so zaslužni zvesti oboževalci, ki so še v fazi navdušenja od prejšnjega albuma dobili novo pošiljko za kompulzivno poslušanje.

Kompozicija je sestavljena iz desetih komadov, ki karakteristično, brez izstopanj,  padejo v stil Little Simz. Album je odraz pridobljenih izkušenj in znanj iz njenih preteklih glasbenih del, kar prepoznamo v dovršenem kombiniranju žanrov rapa, R&B-ja, gospela in funka. Kljub težkim temam, ki se jih raperka loteva, so skladbe lažje poslušljive v primerjavi z albumom Gray area ali  Sometimes I might be introvert. V ospredju je predvsem motiv glasbenice, ki se počuti ujeto v glasbeni industriji, kjer poskuša ohraniti umetniško svobodo in neodvisnost. Primer je prvi komad Angel, ki predstavi vodilo albuma, to je procesiranje kariernega položaja, v katerem se je znašla glasbenica po vzponu na vrh glasbene scene. Little Simz je kot neodvisna glasbenica s svojo glasbo dosegla vrh glasbenih lestvic, kar je, glede na konkurenco, ki jo predstavljajo ustvarjalci iz monopolov glasbene industrije, izjemen dosežek. V albumu izpostavlja trud, iskrenost in pristnost kot nekaj, kar jo je pripeljalo do uspeha, za razliko od ostalih glasbenikov, ki naj bi za uspeh prodajali svoje duše. Odklon do glasbene industrije in vseh ponudb in obljub, ki pridejo v pogodbah in dogovorih, lahko razberemo že iz samega naslova albuma, ki po angleško pomeni: »Ne hvala.« V skladbi Gorilla, ki je ubogatena z močnim basom, melodičnimi loopi s trobentami in sampli glasbene skupine Jurassic 5, Little Simz prisega na hip-hop tradicijo, ki predstavlja protiutež sodobnemu rapu. Ta je po mnenju avtorice ukrnjen, nepristen in suženj trga. Instrumentalno je skladba optimistična, kar podpirajo tudi spretne besedne igre, kot je »I’m cut with a different scissor from the same cloth of my dear ancestors«, kjer avotrica uporabi frazo »cut from a same cloth« ali izrezan iz istega blaga. Z besedno igro sporoča, da je edinstvena, ker je 'izrezana' z drugimi škarjami kot ostali, ob tem pa referira, da kljub temu ostaja zvesta svojim koreninam. 

Potrebo po avtonomnosti prepoznamo tudi v skladbi Silhouette (Silhueta), kjer že sam naslov nakazuje na občutke omejenosti in uklenjenosti. Sporočilo, da jo pred 'hudičevimi posli' ščitita ljubezen in božja moč, daje skladbi spiritualno noto in opominja na duhovno zrelost, ki pa se kot simbol aduta ponavlja skozi album. Ponavljajočo temo duhovnosti pa v skladbah še dodatno nadgradi zborovsko petje. 

Diskriminacija zoper etnično pripadnost, raso in spol so izvor odpora, ki ga ustvarjalka goji do večinsko belske in patriarhalne glasbene industrije. Brezmilosten boj je povzet v skladbi No merci, ki je referenca na naslov albuma. V skladbi opozarja na svojo bojevitost, trmo in neustrašnost, med drugim pa se primerja celo z mino: »I'm a human landmine.« Motiv temnopolte ženske, ki se zoperstavlja diskriminatornemu sistemu, daje Little Simz avtentičnost in definira njen stil ustvarjanja. Rasizem in seksizem, kot zakoreninjeni problematiki  glasbene industrije predstavljata ustvarjalcem, kot je Little Simz, neizčrpen vir inspiracije, zato lahko pričakujemo, da bo ustvarjalka tudi v prihodnje sledila svojemu nekonformističnemu poslanstvu, album No thank you pa bolj kot vsebinsko ločeno delo lahko dojemamo kot nadaljevanje albumov Sometimes I might be introvert in Grey area.

Prispevek pripravila: Mojca Jevšek

Solána Imani Rowe, bolje znana pod umetniškim sinonimom SZA je 9.decembra izdala svoj drugi studijski album SOS, ki je po petih letih obljub in pandemijskih zatiralcev končno uvidel luč R&B sveta. Njen prvi album Ctrl, izdan leta 2017, je s komadom Love Galore postal eden izmed najbolj predvajanih albumov tistega leta. Pohvali se lahko tudi z laskavimi nazivi kot je naziv za album leta, ki mu ga je podarila revija Time, SZA pa je leta 2017 postala petkratna nominiranka Grammyjev, med drugim za najboljšo novo ustvarjalko leta. Od takrat se je glasbenica izkazala tudi v kolaborcijah z glasbeniki kot je Kendrick Lamar in komadom All of the stars,  ki je kot soundtrack Marvelovega filma Black Panther postal sedmi komad na ameriški Billboard lestvici leta 2018. Repetuar glasbenice bogatijo tudi kolaboracije z glasbeniki in raperji kot so DJ Khaled na skladbi Just Us, ki je leta 2019 izšla na albumu Father of Ashad, nato Ty Dolla Sign leta 2020 s komadom Hit different in leta 2021 z raperko Doja Cat na komadu Kiss me more. Vokalistka in kantavtorica SZA se ima pohvaliti s hitrim vzponom na glasbeni sceni, še posebaj R&B, ki je že konkratno potreboval nekoga, ki bi ostal zvest modalitetam žanra in jih tudi vrhunsko izvajal. Če smo natančnejši, SZA ustvarja znotraj žanra alternativnega R&B-ja, čigar vzpon smo doživeli v poznih 2000ih. Poleg imen kot sta Frank Ocean in The Weekend, je SZA ena od osrednjih predstavnnic tega žanra. Od konvencionelnega R&B-ja je progresivnješi z večplastnimi kompozicijami, ki so centrirane okoli vokala. Oboževalce R&B-ja iz 90ih spominja na neo soul ter na ustvarjalce kot D'Angelo, Erykah Badu in Lauryn Hill, čigar vpliv na svoje ustvarjanje izpostavlja tudi SZA. Alternativni R&B je pogosto združen z žanri kot so rap, jazz in EDM. Prav ta fuzija na nek način spodbuja komercializacijo rap-a, ki nastopi v nežnejšem, pogosto senzualnem kontekstu. Razlog za uspeh SZA je avtentičnost, ki izhaja iz njenega vokala, ki v kontekstu alternativnega R&B-ja najbolj pride v ospredje v večglasnosti in ob raznih delay in feedback efekti. Posledično dobimo umirjene skladbe, ki dajejo občutek zapeljivosti, psihadelije in celo nostalgije ter melanholije. 

Novi album SOS nas v slehernih trenutkih opominja na to, da poslušamo alternativni R&B v izvedbi ene od utemeljiteljic tega žanra – SZA. Od glasbenice je v obdobju od izzida njenega albumskega prvenca pričakovano, da se bo kmalu vrnila in dostavila isto, če ne bolje. Dve leti pozneje, se je SZA odločila, da svetu predstavi album, čigar naslov  precej očitno razkriva tematiko, ki je klic na pomoč (SOS). Tema, ki nonšalantno povezuje 23 komadov, predstavlja ranljivo plat avtorice, njeno tesnobo in strah pred samoto ter soočanjem z lastnimi čustvi. Skladba Blind z verzom »I hurt too much, I lost too much, I lust too much«, še najbolje povzame dušo celotnega albuma. Tako v naslovih, kot med besedili se pojavljajo alegorične reference iz pop kulture, od Star Wars do filma Kill Bill. Primer je komad z naslovom Gone girl, ki se navezuje na triler pisatelja Davida Fincherja, kjer glasbenica nakazuje na disociativno vedenje, ki jo prevzame, ko nikogar ni okoli. V skladbi Love Language se rahlo zadušeno in oddaljeno ponovi verz iz skladbe Hit Different (kolaboraciaj s Ty Dolla Sign) in slišati je, da  glasbenico straši preteklost in glas osebe po kateri hrepeni. SZA ponovno dokazuje svoje izvrstno tekstopisje, svoj pečat pri instrumentalizaciji in produciranju skladb pa so pustili gostujoči producenti in glasbeniki, kot so Babyface, Lizzo, Björk, Phoebe Bridgers, Travis Scott in Rodney Jerkins. Ne smemo pa izpustiti tudi kreativne grafične podobe na platnici, ki je referenca na fotografijo Princese Diane iz leta 1997, ki je nastala nekaj dni pred njeno smrtijo, ko sedi na jahti v izolaciji ter zre v morje spominov. Album SOS je ekcentričen v svojem žanru ter plod emocionalnega napora ustvarjalke. Zdi se, da je ustvarjanje albuma 33 let stari glasbenici dalo prostor za rast in napredek, kar mainstream glasbeni potrošnik zlahka spregledal. Morda album SOS nima potenciala za vrtenje na replay, vendar predstavlja napredek v glasbeni SZA, poslušalcem pa daje sproščenost, emocionalnost in melanholičnost - popoln album za turobne zimske dni. 

Prispevek pripravila: Mojca Jevšek

Mladi zmaji so letos poleti v sklopu programa Basement odprli že tretji natečaj za mlade glasbenike in glasbenice Hit betona.
K sodelovanju so povabili glasbene skupine, kantavtorje in kantavtorice, pevke in pevce, ki so želeli svojo avtorsko glasbo predstaviti širši publiki.
Nagrada za zmagovalca prvih treh kategorij je bila snemanje skladbe v studiu Basement, nagrada za najboljše besedilo pa priprava aranžmaja za pesem. Strokovna žirija je iz vsake kategorije izbrala tri finaliste, ki so se v akustični preobleki 26. avgusta predstavili na festivalu Biti mlad je zakon, v organizaciji Mladih zmajev Bežigrad.
Tako vam v naslednjem ciklu oddaj predstavljamo zmagovalce Hita betona

Tia je v tokratni oddaji klepetala z Juretom in Urbanom, članoma zasedbe Superhuman goats, ki je prejela nagrado za najboljšo pesem.

Mladi zmaji so letos poleti v sklopu programa Basement odprli že tretji natečaj za mlade glasbenike in glasbenice Hit betona. K sodelovanju so povabili glasbene skupine, kantavtorje in kantavtorice, pevke in pevce, ki so želeli svojo avtorsko glasbo predstaviti širši publiki.

Nagrada za zmagovalca prvih treh kategorij je bila snemanje skladbe v studiu Basement, nagrada za najboljše besedilo pa priprava aranžmaja za pesem. Strokovna žirija je iz vsake kategorije izbrala tri finaliste, ki so se v akustični preobleki 26. avgusta predstavili na festivalu Biti mlad je zakon, v organizaciji Mladih zmajev Bežigrad.

Tako vam v naslednjem ciklu oddaj predstavljamo zmagovalce Hita betona

Tia je v tokratni oddaji klepetala s prejemnikom nagrade za najboljše besedilo Luko Ivezičem.

Avtorica: Tia Lončar

Tokrat v Alternativni fronti recenziramo koncert srbske indie-rock senzacije - Buč Kesidi. Srbski dvojec se je oktobra drugič predstavil pred slovenskim občinstvom v ljubljanskem Kinu Šiška. Bend je popolnoma prevzel poslušalce, ki so prepevali ne le besedila, temveč tudi kitarske riffe. 

Avtor: Gregor Žibert

V današnjem zvočnem eseju se ukvarjamo s subverzijo koncertne fotografije, pa tudi s subverzijo kluba – prostora, kjer se fotografija »nahaja«. Esej želi fotografijo vrniti v družbeni kontekst, iz katerega je nastala in v katerem deluje.

Avtor: Ivan Slijepčević
Brala: Lara Kovač Jereb

Album Wet Leg je debitantski izdelek istoimenskega indie-rock dua. Prvenec skupine izstopa po svojem sarkazmu in izjemno poslušljivih pop-rock komadih, ki se nam zarežejo globoko v možgane. Temu močno pripomorejo besedila, ki na tipično milenijski način obravnavajo teme kot so težavna razmerja in odraščanje.

Avtor: Gregor Žibert

Kdo je ubil klub in kaj lahko klubsko sceno zopet vrne? Prisluhnite kritičnemu eseju o kljubski sceni v lokalnem in regionalnem okolju, ki nas opomni, da je klub kot fluiden prostor, brezmejen prostor, neobremenjen z brezumnim sledenjem brezimnim trendom. Prostor za vse, tiste, ki so v njem in tiste, ki ga še iščejo.  

Skinty Fia je tretji album irskih alt. rockerjev Fontaines D.C.,ki so z njim zasedli vrh glasbenih lestvic na Irskem in v Veliki Britaniji. Album zaznamujejo poetična in razmišljujoča besedila, ki se lotevajo tem kot sta odtujenost in iskanje identitete. Glasbeno pa album prisega na temačne melodije, ki skupaj z besedili skrbijo za meditativno vzdušje.