Gverila Podcast

DeFi (decentralizirane finance) je blockchain produkt, ki so ga prevzeli kripto finančni trgi za hitrejše, cenejše, inkluzivnejše in transparentnejše trgovanje s kriptovalutami. Z lahkoto si predstavljamo, kako bo ta tehnologija vpliva na naša življenja v prihodnosti - denar bi si lahko izposodili ali ga investirali brez posrednikov, kot so banke ali sorodne finančne institucije. Na vrh vsega lahko dodamo še decentralizacijo, tisto, ki nam zagotavlja varnost in onemogoča zlorabo sredstev v naši lasti. Z Žigo Perovićem, pravnim svetovalcem na področju kriptovalut, in soustanoviteljem Kairos Capital, ki investira v decentralizirane finance, se pogovoriva o:

• Kaj pomeni DeFi trgovanje in kako je nastalo,
• Ethereum vs Bitcoin - kako sta si različna in kateri poganja DeFi,
• Decentralizirane Finance vs Centralizirane Finance vs Tradicionalne Finance
• Stabilne kriptovalute (stablecoins)
• Likvidnostni bazeni in decentralizirane borze
• DeFi depoziti in posojila - lahko tam dobimo potrošniški kredit?
• Web 3.0 denarnice
• DAO (decentralizirane avtonomne organizacije)
• Ali crypto’DeFi ogroža monetarne politike držav?

DeFi svet je v zgodnji puberteti - navihan, nepredvidljiv in rastoč. Obstaja tudi kar nekaj pasti, zato je pomembno, da se izobrazimo. Žiga priporoča naslednje vire za več informacij:

• Divergent Evolution in Cryptocurrency: https://www.youtube.com/watch?v=d0x6CtD8iq4 
• The Internet of Money, Vol 1, Vol 2, Vol 3: https://aantonop.com/books/iom/
• Bankless Podcast: https://www.youtube.com/c/Bankless
• Defiant Podcast: https://www.youtube.com/c/TheDefiant
• Unchained Podcast: https://www.youtube.com/c/UnchainedPodcast
• Crypto Critics’ Corner: https://www.youtube.com/channel/UCfPQrqsmYFFRK0NKLEr27Bg
• Balaji S. Srinivasan - The Network State: https://foresight.org/salon/balaji-s-srinivasan-the-network-state/

V tokratni epizodi brez Staneta sem v "eter" povabil mojo bivšo sošolko Kajetano, ki je trenutno doktorska študentka imunologija na ETH Zürich. Pogovarjava se o njeni izkušnji z ameriško univerzo Yale, kakšen je work/life balance v ZDA, predvsem pa o njeni specializaciji - imunskem sistemu. Kakšne so njene izredno zanimive raziskave in kako pravzaprav deluje imunski sistem poskušava na čim bolj poljuden način razložiti v tej 14. epizodi Gverile. 

Slovenija nekaj zadnjih let izgubljala konkurenčno prednost na področju digitalizacije. Leta 2019 je bilo v Sloveniji 51% posameznikov, ki imajo osnovno ali napredno digitalno znanje. Kot odgovor na izzive je Vlada leta 2020 ustanovila Službo Vlade RS za digitalno preobrazbo, ki jo vodi gost v tokratni epizodi, minister Mark Boris Andrijanič. Vse skupaj se je začelo nekoliko prej, ko je minister kot predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo združil številne strokovnjake na področju digitalnih tehnologij, med katerimi najdemo Jureta Leskovca, Jureta Kneza, Marka Groblerja in številne druge. Z ministrom se pomenimo o osebnem doživljanju prehoda iz zasebnega tehnološkega sektorja v  javno upravo in kaj je bilo ključno pri odločitvi, za katero pravi, da je bila najboljša v njegovem lajfu. Pravi, da je prišel na misijo  s fokusom na dostavo rezultatov stran od razdiralne politike, ki smo ji lahko danes priča. Dotaknemo se skromnosti Slovencev in kakšen vpliv ima ta v poslovnem svetu. Pogovorimo se o strateški partnerstvih z Nvidia in Googlom, ki jih je podpisala Slovenija - kako ta partnerstva vplivajo in spodbujajo socialno podjetništvo in pomagajo Slovencem postati najboljši na področju umetne inteligence. Beseda pade o dosedanjih in prihodnjih ukrepih, kako bodo vplivali na slovensko družbo in ali je Slovenija našla strateški digitalni  produkt, ki nas bo popeljal na višjo raven razvoja.

Leta 2021 NFT uspešno zakorakal na mainstream sceno. Decembra 2021 se je najdražji NFT prodal za 91,8 milijona dolarjev. NFT (non-fungable tokens) kovanci so podobni tistim kovancem v kriptovalutah (ETH, BTC, SOL). Glavna razlika je v tem, da se lahko NFT-ji prodajajo v celoti in se ne delijo na manjše celote. Dostop do baze lastništev NFT-jev je omogočen na spletu, lastniki pa si v zameno zagotovijo ugled, premoženjsko vrednost ali zgolj dober občutek pripadnosti k skupnosti. Nič jasno? Gremo dalje.

Zakaj ima digitalna slika vrednost, če pa jo lahko enostavno ‘Shrani kot’ z desnim klikom in prenesem na svoj računalnik? Staviva, da se je to vprašal vsak izmed nas. Ali NFT-ji predstavljajo norost sodobne družbe, ali pa smo pred novo krivuljo učenja tako kot leta 2009, ko smo prvič spoznali Bitcoin in blockchain? Si predstavljate galerije prihodnosti - takšne, ki ne bodo imele več slik, zgolj ekrane na katerih se bodo prikazovali NFT-ji? Ali si lahko predstavljate dobiti hipotekarni kredit tako, da z enkim klikom zastavite stanovanje ali avto, denar pa je na vašem računu v zgolj nekaj minutah? Vse to in še več odklepa NFT in tehnologija blockchain.

Boštjan Pišler je ustanovitelj startupa Space Invoices. Boštjan je digitalni nomad, podjetnik, tehnološki entuzijast in nekdo, ki je pred kratkim dobil investicijo v Silicijevi dolini. V Gverilo sva ga povabila, ker želiva mladim predstaviti dejansko vrednost NFT-jev, razbiti mit o ‘to je fake in nateg’ ter se pogovoriti o priložnostih, ki se pojavljajo v poslovnem svetu. Mogoče v razmislek - kako lahko obogatite svoj obstoječ posel ali zgradite popolnoma novega s pomočjo NFT-jev? 

Gverilca sva v predhodnih epizodah velikokrat pogovarjava o pomembnosti podjetništva za Slovenijo. Trdno sva prepričana, da bomo kakovost življenja v Sloveniji izboljšali z večjim fokusom na ustvarjanja dodane vrednosti, del katere je tudi podjetništvo.

Rok Stritar je eden prvih slovenskih podjetnikov, ki vodstvenemu kadru v podjetju Kibuba zagotavlja rast s pomočjo psihoterapije. Kot mentor pomaga mentorirancem pri maksimizaciji kapitalskega in psihološkega premoženja. Z razlogom obstaja 8 urni delavnik, ki gre v navzkriž s trendy podjetništvom - hustle, 15 urni delavnik, malo spanja. Pogovorimo se o:
- spletnih in fizičnih trgovinah,
- zmotne predstave o nekaterih oblikah podjetništva, ki niso prijazna do človeka,
- kako pomembno se je naučiti prodajati med 20. in 30. letom,
- vlogi ustanoviteljev podjetij in zakaj se njihova vloga zmanjšuje skozi čas,
- manager ≠ podjetnik,
- 72% podjetnikov ima mentalne težave - zakaj?

Kitajska je v zadnjih 30. letih dosegla več kot 3.000% rast BDP-ja. Ni skrivnost, da postaja vodilna na globalni ravni tako na področju trgovine, znansti in tehnologije. Na Zahodu nimamo enotnega mnenja o tej državi - nekateri vidijo ogromno priložnosti, spet drugi grožnje za naš sistem in kulturo. Velikokrat slišimo govora o družbenih kreditnih točkah (Social Credit Score) - nekaj, kar nas spominja na epizodo serije Black Mirror. Pa je res tako kot v seriji? Kakšen bo rezultat tesnejšega povezovanja našega dela sveta s Kitajsko in kako izkoristiti priložnosti, ki se pojavljajo? Vse to in še več se dotaknemo v pogovoru z Nino Pejič, mlado raziskovalko in strokovnjakinjo za Kitajsko, ki pomaga slovenskim podjetjem pri širjenju poslovanja na Kitajsko. 

Človeštvo se trenutno nahaja v 6. množičnem izumrtju vrst v zgodovini planeta Zemlje, ki ga množično poganjamo ljudje s svojim načinom življenja. To izumrtje vpliva na biodiverziteto, ki je ena izmed ključnih silnic narave, ki ohranja ravnovesje in človeku nudi prostor za prebivanje. Dr. Tome predstavi, zakaj je Slovenija biodiverzitetno bogata država, zakaj je označevanje izumrtja vrst nehvaležno delo, kje se skriva več kot polovica neodkritega življenja na Zemlji, posledica našega gospodarskega sistema, ki temelji na porabi naravnih virov in kako zares se narava odzivna na spremembo našega vedenja do narave.

Maja Voje, kot mednarodno priznana svetovalka za Growth Hacking in ena izmed najbolje prodajanih avtorjev spletnih tečajev Udemy, je v svoji karieri pomagala več kot 300 podjetjem iz celega sveta pri rasti in vstopu na mednarodni trg. Čez pogovor se dotaknemo, kje se začne strategija osebne blagovne znamke, pomembnost kratkih ciklov prenosa teorije v prakso, kako poskrbeti, da ostanemo na tekočem z novostmi v svoji panogi, o iskanju razmerja med govorjenjem in vsebino, pomembnost metod iskanja kupcev in številnih drugih hackov, ki jih je spoznala skozi prakso.

Dr. Branko Lobnikar je redni profesor s področja varnostnih ved na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Kot nekdanji policist in policijski nadzornik danes uspešno predaja znanje študentom in širši množici z izdajo strokovnih publicitet. Z gostom se pogovorimo o ekstremizmu, besedi, ki jo je danes mogoče vse bolj zaznati tako v politiki kot v medijih. Za Slovence je bil ekstremizem vedno pojav, ki se je pojavljal tam daleč stran od nas. Kako blizu smo si z ekstremizmom danes? Ali je mogoče, da se ekstremizem v družbi pojavlja v majhnih, skritih kotičkih in se pripravlja na udar kot strela z jasnega? Ali sploh imamo vzpostavljene mehanizme, ki bi nas ustrezno varovali v težko predvidljivem svetu?

Urban Cvek je direktor startupa Influee - platforme za iskanje vplivnežev (influencerjev) in ustvarjalcev vsebin, hkrati pa najin dober prijatelj in bivši sošolec. Leta 2020 so dobili prvo investicijo, eni redki v Sloveniji, sklada tveganega kapitala Silicon Gardens investiral v Influee, danes pa se pripravljajo na novo in občutno večjo investicijo. Z Urbanom se pomeniva o skupni podjetniški poti, ki smo jo prehodili leta nazaj, o razpadu našega startupa in ključnih osebnih ugotovitvah, ki smo jih imeli kot mladi podjetniki. Pivotiranje je fenomen, ki se pojavi pri večini podjetniških idej in tudi Influee je bil podvržen temu. Urban razloži, zakaj so pivotirali in kateri so bili prvi znaki v praksi, ki so nakazovali potrebo pri tem. Zanimalo naju je, koliko svobode zares uživa ustanovitelj pri oblikovanju startupa in kateri so tisti faktorji, ki vplivajo na njo.