Jezikast

Jezikast se tokrat loteva vprašanja, ki v prevajalskih in tolmaških krogih sproža veliko razprav: kaj se dogaja z našim poklicem in zakaj sploh vztrajati v njem. Jana Zidar Forte in Melita Koletnik razmišljava o spremembah na trgu, dodani vrednosti jezikovnih strokovnjakov in o tem, kaj bomo za svoje delo potrebovali v prihodnje. In pojasnjujeva, zakaj sva se midve odločili, da ne odnehava.

V podkastu ugotavljava, da se trg jezikovnih storitev vse bolj polarizira. Naročniki, ki iščejo predvsem poceni rešitve, se obračajo k umetni inteligenci, a morda za nekatere med njimi strokoven in kakovosten prevod že v preteklosti ni bil prva (prava?) izbira. Kaj to pomeni za prevajalce in tolmače? Je dejansko vse manj dela ali pa počasi postaja jasno, kje in zakaj je naše trdo pridobljeno znanje vseeno potrebno?

Meniva, da je prevajalčeva dodana vrednost vse bolj v ponujanju celostnih storitev in svetovanju naročniku: kdaj besedilo potrebuje lokalizacijo, kdaj ga ustvarjalno prilagoditi (“transkreirati”) in kdaj zadostuje “le” pregled in popravljanje strojnega prevoda. Za takšno presojo moramo med drugim razumeti namen besedila, ciljno občinstvo, okoliščine, v katerih bo prevod zaživel, obenem pa tudi tehnološko plat –  vse, kar smo se naučili v dolgih letih opravljanja poklica in/ali med študijem. 

Prav zato formalno izobraževanje ostaja pomembno, saj nas uči razmišljati o prevajalskih odločitvah in strategijah. Ob strokovnem znanju pa vse bolj potrebujemo prilagodljivost oz. prožnost in pripravljenost na vseživljenjsko učenje. Poklic se spreminja in v prihodnjih letih se bo še jasneje pokazalo, koliko želje po učenju imamo in koliko smo pripravljeni, da izstopimo iz svoje prevajalske cone udobja. Morda kdaj ali komu to ne bo treba, ampak ti bodo verjetno v manjšini. 

Skratka, prevajalci in tolmači smo še vedno tu, razvijamo se in imamo svojo vrednost. 

Glasbena koda: Cristina Aguilera - Figther

Hvala za prenose, všečke in komentarje, pošljete jih lahko tudi na jezikast (at) jezikovni-poklici.si.

*Glasba v uvodni špici: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*

Jezikast se ob mednarodnem dnevu prevajanja vrača v novi preobleki. Z vami bova odslej Jana Zidar Forte, tolmačka in novopečena podjetnica, in Melita Koletnik, prevajalka in raziskovalka.

Podkast bo tudi v tej novi sezoni prinašal razmišljanja in zgodbe s področja jezikovnih poklicev, zlasti prevajanja in tolmačenja. Govorili bova o lepotah in izzivih tega poklica, predstavili akademski in tudi podjetniški vidik, prav mogoče pa je, da se nama v prihodnje pridruži še kak sogovornik.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu prevajanja sva prebili led z razmišljanjem o pomenu našega poklica za ohranjanje jezikovne raznolikosti in zagotavljanje jezikovnih pravic, kar je tema letošnjega praznika in spletnega pogovora, ki ga ob tem dnevu 29. 9. 2026 ob 14h organizira mednarodna zveza prevajalcev FIT. Kljub tehnološkemu razvoju tudi danes jezikovne pravice niso samoumevne in še vedno v veliki meri temeljijo na delu prevajalcev in tolmačev.

Skratka, prevajalci, tolmači in drugi jezikovni poklici smo še kako aktivni in v družbi potrebni, tudi zato da ohranjamo visoko raven jezika in sporazumevanja. Vse bolj jasno je, da s prenosom sporazumevanja izključno na umetno inteligenco tvegamo preveč. Na to opozarja tudi zadnja kampanja sindikata Zasuk, o kateri bova v podkastu še govorili. Pasti in neumnosti so jasno vidne pri nekaterih ponudnikih televizijskih vsebin, ki se zanašajo na UI pri podnapisih in jih po novem zbirajo v skupini FUI prevodi na Facebooku.

Glasbena koda

Hvala za prenose, všečke in komentarje, pošljete jih lahko tudi na jezikast (at) jezikovni-poklici.si. 

*Glasba v uvodni špici: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*

Podkast Jezikast se vrača s spletnim pogovorom konferenčnih tolmačev o vplivu umetne inteligence na konferenčno tolmačenje, osebnih odnosih z naročniki, ki so bolj učinkoviti od vsakega algoritma, o temeljih poklica in osnovnem znanju, ki je podlaga za tolmaške veščine ne glede na aplikacije in programe, o pasteh in tudi priložnostih, ki jih trenutni čas in svet postavlja pred konferenčne tolmače.

Sodelujejo:
Doc. dr. Amalija Maček, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
Izr. prof. dr. Simon Zupan, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Tomaž Dietinger, predsednik Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije
Pogovor vodi: dr. Jana Zidar Forte, zunanja sodelavka na OP FF UL

Pogovor je del jezikovne kampanje 𝐔𝐈𝐳𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐯𝐞𝐝𝐞𝐧𝐨. 𝐔𝐈𝐳𝐢 𝐳𝐠𝐫𝐞𝐬̌𝐞𝐧𝐨. Več informacij o drugih dogodkih v okviru kampanje in meseca jezikovnih poklicev najdete na tej spletni strani 

V kampanji sodelujemo: Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Lektorsko društva Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS), Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT®, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete UM in Oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije UP.

𝙆𝙖𝙢𝙥𝙖𝙣𝙟𝙖 𝙯𝙖 𝙤𝙝𝙧𝙖𝙣𝙞𝙩𝙚𝙫 𝙞𝙣 𝙧𝙖𝙯𝙫𝙤𝙟 𝙟𝙚𝙯𝙞𝙠𝙤𝙫𝙣𝙞𝙝 𝙥𝙤𝙠𝙡𝙞𝙘𝙚𝙫 𝙥𝙤𝙩𝙚𝙠𝙖 𝙥𝙤𝙙 𝙘̌𝙖𝙨𝙩𝙣𝙞𝙢 𝙥𝙤𝙠𝙧𝙤𝙫𝙞𝙩𝙚𝙡𝙟𝙨𝙩𝙫𝙤𝙢 𝙥𝙧𝙚𝙙𝙨𝙚𝙙𝙣𝙞𝙘𝙚 𝙍𝙚𝙥𝙪𝙗𝙡𝙞𝙠𝙚 𝙎𝙡𝙤𝙫𝙚𝙣𝙞𝙟𝙚 𝙙𝙧. 𝙉𝙖𝙩𝙖𝙨̌𝙚 𝙋𝙞𝙧𝙘 𝙈𝙪𝙨𝙖𝙧.
#prevajamo

Objavljamo pogovor, ki smo ga posneli že pred časom, z eno in edino Lidijo Šega, prevajalko, podnaslavljalko, sodno tolmačko in slovaropisko ter nekdanjo sodelavko Oddelka za prevajalstvo FF UL, ki je dolga leta tudi dejavna članica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Njen Veliki angleško-slovenski (moderni) poslovni slovar je vključen tudi v portal Termania.

DZTPS lahko sledite tudi na Facebooku.

V okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš objavljamo že pred časom posnet pogovor s predstavnicami Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.

Barbara Muller je predstavila začetke in ustanovitev društva pred 10 leti, nekdanja predsednica Polona Mertelj je poudarila prednosti in koristi mednarodnega sodelovanja, zlasti z zvezi AVTE, ki je bila pred kratkim izbrana, da zastopa kulturne ustanove v posvetovanju z Evropsko komisijo, v okviru katerega je bil že pripravljen osnutek smernic o kolektivnih pogodbah v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb. Aktualna predsednica Jerca Kos je izpostavila pomen društvenih nagrad, pa tudi smernic za podnaslavljanje v slovenščini, ki smo jih že predstavili v eni od naših prvih oddaj. Pogovarjale smo se tudi o strojnem prevajanju (ne spreglejte manifesta o strojnem prevajanju!) in tem, česa bi si želele, če bi imele čarobno paličico (ali če bi se novoletne želje *res* uresničevale).

Letošnje nagrade DSFTP:

Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo na področju prevajanja in lektoriranja je prejela Ljuba Šušteršič.

Žanrske nagrade so prejele:
- Silvana Orel Kos za prevod nadaljevanke Tanek led
- Jasmina Žgank za prevod celovečernega igranega filma Šansonjerka
- Darinka Koderman Patačko za prevod dokumentarnega filma s področja družboslovja in humanistike Ženska, ženske
- Elida Hamzić Fürst za prevod poljudnoznanstvene oddaje Blob – genij brez možganov
- Nina Dekleva za prevod otroške risane serije Družina Jazbečjak
- Nina Zabukovec za prevod dokumentarnega filma Požig v angleščino

Pogovor je nastal v okviru promocijskega projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki želi jezikovnim poklicem dati obraze in predstaviti njihove pogosto skrite zgodbe. 

Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte.

Hvala za prenose, všečke in komentarje, sprejemamo jih tudi na [email protected]. 
Ne pozabite pa nas tudi oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!

*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*

V prvi epizodi po premoru (ki ni bil samo dopust) objavljamo pogovor, v katerem sta bili naši gostji prevajalki, prevodoslovki in iskrivi sogovornici Đurđa Strsoglavec in Barbara Pregelj, predstavnici Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Klepetale smo o dnevu knjige in vlogi posameznih sodelujočih pri nastanku knjige, njeni promociji, razlikah in podobnostih med prevajanjem tuje literature v slovenščino in slovenske literaturo v tuje jezike, še zlasti pa o pomembnem delu, ki ga na področju literarnega prevajanja opravlja prav DSKP.  Tako nismo mogle mimo prevajalskih nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo v različnih kategorijah (pred kratkim so bile objavljene letošnje nominiranke za Sovretovo nagrado) in se jim bo kmalu pridružila tudi nagrada Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske literature. Pa vsakoletni prevajalski seminar slovenske književnosti v tuje jezike, ki je letos avgusta spet potekal v živo. Omeniti nismo pozabile niti mednarodnega simpozija DSKP, ki bo letos oktobra potekal v Novi Gorici. Pa številnih dogodkov, branj in predstavitev za širšo javnost, ki jih vse leto prirejajo, v zadnjem času tudi po spletu.

Vabljeni k poslušanju!

Pogovor je nastal v sklopu projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, v katerem DSKP nastopa v skupaj z drugimi jezikovnopoklicnimi društvi in združenji.
DSKP najdete tudi na Facebooku, nikakor pa ne spreglejte njihovega kanala na Youtubu, ki postaja prava zakladnica posnetkov literarnoprevajalskih dogodkov in pogovorov.

V Jezikastu nadaljujemo z intervjuji s predstavniki društev, ki sodelujejo pri projektu Če nisi preveden, ne obstajaš. Tokrat smo imeli pravo spletno omizje, saj so se nam pridružili kar štirje člani Lektorskega društva Slovenije: Andreja Kalc, Rok Dovjak, Uroš Ferrari Stojanovič in Kristina M. Pučnik.

Obdelali smo najrazličnejše teme, povezane z lektoriranjem in skrbjo za slovenski jezik ter širšim poslanstvom in delovanjem društva. Vmes so se tudi (strokovno in spoštljivo, kot se za stroko spodobi) kresala mnenja o monolitnosti jezika, pa tudi o vrednotenju lektorskega in jezikovnosvetovalnega dela. Vse to kaže na živost in živahnost tudi znotraj Lektorskega društva Slovenije, ki  že 25 let združuje lektorje in jezikovne svetovalce različnih struj in generacij, katerim nudi prostor za strokovni razvoj in povezovanje, hkrati pa skrbi za dobrobit lektorskega poklica danes in v prihodnje.

Lektorsko društvo najdete tudi na Facebooku, kdo so njihovi člani in kakšen bi bil svet, če ne bi bil jezikovno urejen, pa lahko odkrijete v videoportretih, ki jih objavljajo tudi na svojem kanalu na Youtubu.
 
V pogovoru omenjamo tudi kolumno Marka Radmiloviča z nekoliko pikrim komentarjem o lektorjih in dvojnicah, ki pa niso tu zato, ker se lektorji ne bi znali zediniti!

Seveda ne gre mimo novega predloga Pravopisa 8.0, ki je bil v marcu in aprilu v javni razpravi in je dvignil nemalo prahu. V času od snemanja našega pogovora so v Lektorskem društvu Slovenije že pripravili skupni odziv.

Sicer pa se člani in nečlani Lektorskega društva Slovenije srečujejo tudi na Jezikovnih pogovorih, na katerih se pogovarjajo o jezikovnih zagatah, novostih in vsem, s čimer se lektorji vsak dan srečujejo pri delu.

Pogovor je nastal v okviru promocijskega projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki želi jezikovnim poklicem dati obraze in predstaviti njihove pogosto skrite zgodbe. Ne zamudite tudi nagradnega kviza - naslednje žrebanje bo 30. junija 2021!

Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte.

Hvala za prenose, všečke in komentarje, sprejemamo jih tudi na [email protected]. 
Ne pozabite pa nas tudi oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!

*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*

V okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki smo ga predstavili v naši 7. oddaji, Jezikast začenja s nizom pogovorov s predstavnicami in predstavniki društev jezikovnih poklicev.

V tokratni oddaji sta naši gostji trenutna in nekdanja predsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Andreja Skarlovnik Ziherl in Jana Veber, ki sta se razgovorili o trenutnem stanju (tudi duha) med konferenčnimi tolmači na domačem trgu in v odnosu do evropskih institucij, kjer se šele zdaj, po enem letu pandemije in velikih težav, počasi znova vzpostavlja tolmačenje in z njim uresničevanje načela večjezičnosti.

Predstavili sta tudi pomembno delo ZKTS na področju tolmačenja na daljavo z izdelavo smernic, izročkov in priporočil ter izvedbo usposabljanj in delavnic, tako za naročnike kot za tolmače. Pogovarjale smo se tudi o ohranjanju visokih standardih in pogojev dela, ki so pri tolmačenju vedno predpogoj za dobro delo, pa tudi o tem, zakaj je dobro in se celo splača udejstvovati v strokovnih in poklicnih društvih.

Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte (tudi članica ZKTS, zato mi oprostite pristranskost in zardevanje ;-))

Hvala za prenose, všečke in komentarje - ne pozabite nas oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!

*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*

V tokratni epizodi je naša gostja Natalija Spark, ki je zaradi gluhih staršev že od otroštva tesno povezana z znakovnim jezikom, njena pot tolmačke se je tako začela dolgo pred poklicnim udejstvovanjem.
Kot tolmačka sodeluje pri različnih projektih razvijanja znakovnega jezika in zbliževanja gluhe in slišeče skupnosti (priprava slovnice slovenskega znakovnega jezika, projekt Gledališki tolmač ipd.), kot pedagoginja, andragoginja in psihosocialna terapevtka pa v zasebni praksi svetuje klientom.
Nominiranka za naslov Slovenke leta 2020 je – kot se lahko prepričate v najnovejši oddaji Jezikasta – čuteča, navdihujoča in artikulirana sogovornica.

O diskriminaciji gluhih dijakov v srednjih šolah - Prisluhnimo tišini, RTV SLO, 21. november 2020.

V tokratni epizodi smo pred mikrofon povabili predstavnice društev jezikovnih poklicev, ki so s tesnim sodelovanjem začele ob pripravi Bele knjige o prevajanju 2018, njihove aktivnosti pa se še nadaljujejo. Konec lanskega leta je konzorcij društev v okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš prenovil spletno stran bele knjige in objavil rezultate ankete o stanju med jezikovnimi poklici. V letošnjem letu pa se je začela promocijska kampanja, s katero želijo na različne načine okrepiti poznavanje in zavest o pomenu jezikovnih storitev in jezikovnih poklicev v slovenski družbi.

Z nami so bile:
Kristina M. Pučnik, Lektorsko društvo Slovenije (FB)
Jerca Kos, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (FB),
Barbara Pregelj, Društvo slovenskih književnih prevajalcev (FB),
Polona Brumen, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (FB),
Andreja Skarlovnik Ziherl, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (FB).

Skupni promocijski video

Spletna nagradna igra

*Glasba v uvodni špici: Dave Miles, Get the Groove, Zapsplat*