Kmečki Podcast

V okviru Skupne kmetijske politike (SKP 2023-2027) danes govorimo o tem, kako digitalne tehnologije spreminjajo delo na kmetiji. Pametni stroji, natančno kmetovanje, podatki in avtomatizacija niso več samo prihodnost, ampak so že del sodobnega kmetovanja. Prinašajo lahko bolj učinkovit način dela, manj ročnega dela, hkrati pa pomagajo tudi pri boljši skrbi za živali in okolje.

Tudi ukrep Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (IRP02) se izvaja v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027. Namenjen je posodobitvi slovenskih kmetij, povečanju njihove produktivnosti, dodani vrednosti in konkurenčnosti ter lažjemu dostopu do trga.

Kako vse to deluje v praksi, smo pogledali skozi izkušnjo ene od slovenskih kmetij.

Naš gost je Jernej Ličef s kmetije Črnivec iz Zgornjih Jarš pri Domžalah. Skupaj z družino se ukvarja s prirejo mleka. Na kmetiji redijo okoli 400 glav govedi, obdelujejo približno 210 hektarov zemlje in na leto namolzejo več kot dva milijona litrov mleka.

Pred dobrima dvema letoma so naredili velik korak naprej. Jernej je bil pobudnik gradnje novega sodobnega hleva s pripadajočimi roboti za molžo. Z novim hlevom so na kmetijo prišli tudi drugi pametni sistemi, kot so ovratnice za spremljanje živali, kamere, različni načini zbiranja podatkov ter drugi namenski roboti.

Danes je na kmetiji manj ročnega dela, vse pomembnejše pa postajata spremljanje podatkov in sprejemanje odločitev na njihovi podlagi. Z Jernejem bomo govorili o tem, kako se je delo na kmetiji spremenilo, kaj jim prinašajo molzni roboti in kako jim tehnologija pomaga pri vsakodnevnem delu.

Takšne naložbe so za kmetije pomemben korak v prihodnost, vendar so pogosto tudi velik finančni zalogaj. Ena od možnosti, ki kmetijam pomaga pri takšnih naložbah in tehnološkem razvoju, je ukrep IRP02 Naložbe v produktivnost in tehnološki razvoj, ki je del Skupne kmetijske politike 2023-2027.

VABLJENI K POSLUŠANJU. 

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Fotografija: Anže Petkovšek

Dobrodošli v podcastu Trženje ekoloških živil. V obdobju izvajanja Skupne kmetijske politike 2023–2027 ima ekološko kmetijstvo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne pridelave hrane, ohranjanju naravnih virov ter zagotavljanju kakovostnih lokalnih živil. Tudi ukrep IRP 19 Ekološko kmetijstvo spodbuja rejce in predelovalce k razvoju ekološke verige preskrbe ter večji dostopnosti ekoloških izdelkov za potrošnike.

Pomembno vlogo ima predelava ekološkega mleka, saj brez povezovanja rejcev, predelovalcev in trga ni dolgoročnega razvoja dejavnosti. Zato smo v tem podcastu govorili o trženju ekoloških živil skozi primer uspešnega podjetja, ki že desetletja soustvarja slovenski trg ekoloških mlečnih izdelkov.

Naša gostja je Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko, vodilne slovenske proizvajalke tradicionalnega kefirja in enega ključnih predelovalcev ekološkega mleka v Sloveniji. Z njo smo spregovorili o pomenu domače predelave, sodelovanju z ekološkimi kmeti, izzivih na trgu ekoloških živil ter priložnostih za razvoj slovenskega mlekarstva v prihodnosti.

Vabljeni k poslušanju. 

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Skupna kmetijska politika za obdobje 2023–2027 pomembno oblikuje okvir, v katerem danes delujejo kmetije po vsej Evropi. Posebej izstopajo ekološke kmetije, ki imajo ključno vlogo pri razvoju bolj okolju prijaznega in uravnoteženega kmetovanja. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi različni podporni ukrepi, med njimi ukrep IRP19 za ekološko kmetijstvo, ki spodbuja razvoj ter ohranjanje ekoloških praks.

Kako se vse to odraža v praksi, smo preverili skozi zgodbo ekološke kmetije Kurnik.

Z mano je Primož, mladi prevzemnik kmetije, ki je leta 2022 prevzel vodenje družinske kmetije. Na kmetiji z njim živijo partnerka Eva in njune tri hčerke. Ukvarjajo se z ekološko rejo pitovnih piščancev pasme steirerhuhn, puranov ter z rejo krav dojilj. Posebnost njihovega sistema je, da so živali po začetnem obdobju nameščene v premične objekte, kar jim omogoča stalni dostop do sveže paše in naravnega okolja.

Poleg živinoreje razvijajo tudi predelavo lastnih izdelkov pod blagovno znamko Liobio Okusi, v okviru katere ponujajo liofilizirano sadje ter inovativne izdelke, kot so borovnice v čokoladi.

V pogovoru bomo spregovorili o vlogi ekološkega kmetovanja pri bolj uravnoteženem razvoju kmetijstva, o tem, kako se mladi kmet spopada z izzivi in priložnostmi sodobnega kmetovanja, ter kako vse to oblikuje prihodnost njihove kmetije.

VABLJENKI K POSLUŠANJU. 

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Skupna kmetijska politika in ekološko kmetijstvo danes vse bolj prepletata odnose med naravo, kmetom in potrošnikom. Kakšne izzive in priložnosti to prinaša v praksi – še posebej v slovenskem mlekarstvu?

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 je v okviru Skupne kmetijske politike namenjena spodbujanju kmetijskih gospodarstev k izvajanju naravi prijaznega načina kmetovanja. S tem prispeva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih virov ter trajnostni pridelavi kakovostne hrane. 

V današnjem podkastu odpiramo vprašanja izzivov in priložnosti ekološkega kmetovanja ter mlekarstva v Sloveniji. Tokrat smo na Ekološki kmetiji Kukenberger, kjer se že štiri generacije trudijo živeti in delati v sožitju z naravo. Toni Kukenberger je kmetijo prevzel od starega očeta in jo usmeril v ekološko, pri čemer danes pridelujejo in predelujejo seneno A2 mleko najvišje kakovosti.

Njegova kmetija hkrati ponazarja, kako lahko sodobni evropski okvirji, predvsem Skupna kmetijska politika 2023–2027, skupaj z ukrepom IRP 19 Ekološko kmetijstvo in drugimi, podpirajo preusmeritev ter spodbujajo razvoj dodane vrednosti. Toni namreč ne ostaja zgolj pri prireji mleka, temveč ga z lastno predelavo v sire, jogurte in maslo nadgrajuje v celovite izdelke, s čimer krepi tudi ekonomsko stabilnost kmetije.

Prav ta usmeritev mu omogoča nekoliko več neodvisnosti od nihanj tržne cene surovega mleka, čeprav ostaja vpet v širši kontekst slovenskega ekološkega mlekarstva. Ob tem pa njegovo delo zaznamujejo tudi zelo človeški izzivi, kot so organizacija časa, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter soočanje s sistemskimi omejitvami, s katerimi se srečujejo številne manjše kmetije v Sloveniji.

V današnjem pogovoru bomo tako raziskovali prirejo ekološkega mleka, pomen in potencial lastne predelave, osebne in kmetijske izzive, vlogo ukrepov Skupne kmetijske politike 2023–2027 ter pogled v prihodnost slovenskega ekološkega mlekarstva.

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Skupna kmetijska politika (SKP 2023-2027) Evropske unije oblikuje prostor, v katerem delujejo evropske kmetije – z ukrepi, spodbudami in pravili, ki vse bolj poudarjajo trajnost, varovanje okolja in pridelavo kakovostne hrane. 

Eden ključnih stebrov nove SKP je prav ekološko kmetijstvo, ki naj bi povezovalo naravo, kmeta in potrošnika. 

Te cilje bomo pogledali skozi zelo konkretno zgodbo – zgodbo Ekološke kmetije Nabernik, ki leži na pretežno ravninski legi pod Krvavcem. Kmetija obsega približno 3 hektarje njivskih in travniških površin ter 2 hektarja gozda in že več generacij temelji na spoštljivem odnosu do vsega živega.

Z nami je Vida Urbanček Kešnar, ekološka kmetica, ki nadaljuje tradicijo staršev in jo nadgrajuje z uradnim EKO certifikatom, v katerega je kmetija vstopila leta 2015 – predvsem na pobudo zvestih kupcev, saj je bilo že prej jasno, da se na kmetiji dela po ekoloških smernicah. 

Na kmetiji ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, delo je pretežno ročno, pri okopavanju pa jim je včasih pomagal tudi konj. Pri varstvu in dognojevanju rastlin uporabljajo lastne zeliščne pripravke, setev in spravilo pa usklajujejo z biodinamičnim koledarjem. Redijo krave, teličke, prašiče in kunce ter s tem zagotavljajo lasten krogotok hranil. 

Njihovo poslanstvo je poštenost do kupca – zelenjavo ponujajo sproti, svežo, glede na letni čas in možnosti naravnega skladiščenja, prodaja pa temelji na neposrednem stiku, osebnih poznanstvih in zaupanju, ki pogosto preraste v prijateljstvo. 

V današnjem pogovoru bomo začeli pri Skupni kmetijski politiki (SKP 2023-2027), nadaljevali z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, ter se poglobili v Vidino izkušnjo prehoda kmetije iz konvencionalnega v ekološko pridelavo in v vsakdan ekološkega kmeta danes.

VABLJENKI K POSLUŠANJU. 

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Sporazum Mercosur odpira evropski trg velikim količinam poceni južnoameriške hrane, hkrati pa uničuje lokalno kmetijstvo, evropske in zlasti tudi slovenske kmetije. 

V Bruslju sporazum predstavljajo kot strateško zmago in obljubljajo milijarde pomoči za načrtno žrtvovanje prehranske varnosti. Evropski standardi za zdravje, okolje in podnebje veljajo le za domače kmete, uvoz pa se brez težav sprejema, kljub tveganjem za zdravje in uničevanju Amazonskega pragozda.

Hrana ni prestiž, temveč temelj suverenosti. Brez zaščite kmetov država izgublja nadzor nad oskrbo s hrano. Slovenija, kot majhna država z razdrobljenim kmetijstvom, bo med prvimi žrtvami sporazuma, zato bi morala braniti svoje kmete in lokalno pridelano hrano, namesto da tiho pristaja na tuje interese.

VABLJENI K POSLUŠANJU. 

Razmišlja: Klara Lovenjak

Boštjan Slemenšek iz Vojnika ni le kmet, ampak glas družinskih kmetij, ki jih s strastjo zastopa in brani. 

Na svoji ekološki turistični kmetiji združuje prakso in dolgoletne izkušnje, hkrati pa kot vodja Združenja slovenske kmečke iniciative glasno opozarja: »Če uvožena hrana ne dosega naših standardov, nima kaj iskati na naših policah! Kmetje pogosto nimamo ustrezne podpore države, a ne moremo biti odvisni od uvoza – sami moramo poskrbeti za svojo hrano in prihodnost podeželja.«

V pogovoru se mu je pridružila tudi žena Tjaša, skupaj pa sta delila, kako pomembna je zaščita kmetijskih zemljišč, pravična cenovna politika in razvoj družinskih kmetij. Strogo nasprotujeta sporazumu Mercosur: »Ne bomo dopustili uvoza hrane s pesticidi, hormoni in antibiotiki, ki so pri nas prepovedani, saj naše zdravje ni naprodaj!«

Boštjanova filozofija in načela, ki jih zagovarja za slovensko podeželje, lahko poslušate v spodnjem pogovoru – kmalu pa bo v časopisu Kmečki glas sledil še njegov zapis.

Gostiteljica pogovora: Klara LOVENJAK

Danes govorimo o biotičnem varstvu rastlin (BVR), ki ga z različnimi ukrepi podpira tudi Skupna kmetijska politika 2023–2027 (SKP). Gre za trajnostni pristop kmetovanja, ki škodljivce nadzoruje z naravnimi sovražniki in mikroorganizmi ter zmanjšuje uporabo pesticidov.

Pogledali bomo, kako se biotično varstvo rastlin uresničuje v Sloveniji in kako ga podpira Skupna kmetijska politika 2023–2027 (SKP). Dotaknili se bomo praktičnih vidikov – od ukrepov na poljih, v sadovnjakih in vinogradih, do možnosti finančne podpore prek ukrepa IRP27, v katerega je vključenih predvsem veliko ekoloških kmetov – ter izzivov, s katerimi se srečujejo pri prehodu na trajnostne metode varstva rastlin.

V tej epizodi bomo delili tudi konkretne primere dobrih praks, predstavili izkušnje slovenskih kmetij ter razpravljali o tem, kako ta pristop kmetovanja prispeva k zdravju rastlin in kakovosti pridelkov. Poleg tega bomo pogledali, katere tehnologije, sistemi spremljanja škodljivcev in podporni ukrepi iz SKP najbolj pomagajo pri uspešni uvedbi biotičnega varstva rastlin.

Da o tem izvemo še kaj več, bo naš današnji gost strokovnjak za biotično varstvo rastlin, ki bo delil svoje izkušnje in praktične nasvete za kmete. Z nami je Primož Žigon, z Oddelka za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Hvala, da ste poslušali današnjo epizodo o biotičnem varstvu rastlin in možnostih, ki jih prinaša SKP 2023–2027. Upamo, da so vam praktični nasveti in izkušnje našega gosta pomagali razumeti, kako biotično varstvo rastlin lahko prispeva k bolj trajnostni in učinkoviti pridelavi hrane. 

Hvala za vašo pozornost. Ostanite z nami tudi v prihodnje.

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

O POTENCIALU IN PRIHODNOSTI TE IZJEMNE RASTLINE

V tokratni epizodi podkasta gostimo dr. Jureta Zekiča, avtorja knjige Konoplja – rastlina preteklosti in prihodnosti. Doktoriral je s področja raziskav konoplje, je soavtor več znanstvenih člankov na to temo ter tudi patenta za povečanje vodotopnosti kanabinoidov.

 K pisanju knjige ga je spodbudila raznolika uporabnost konoplje, njen pogosto neupravičeno slab sloves in priložnosti, ki jih ta rastlina skriva. Prepričan je, da mora biti znanost blizu ljudem in predstavljena na razumljiv, dostopen način.

V pogovoru razmišljava o tem, zakaj je konoplja hkrati starodavna in sodobna rastlina, od njene bogate zgodovine in mitov, ki jo spremljajo, do znanstvenih dejstev, prehranskih in industrijskih potencialov ter družbenih predsodkov, ki se še vedno razraščajo okoli nje. 

Jure pojasni razliko med THC in CBD, razkrije, zakaj je konoplja nekoč veljala za strateško surovino, in predstavi svoj patent, ki izboljšuje vodotopnost kanabinoidov. Pogovor zaključiva z vprašanjem, zakaj je konoplja rastlina prihodnosti in kako lahko prispeva k trajnostnemu razvoju.

Prisluhnite pogovoru brez predsodkov in odkrijte, kako pomembno vlogo ima ta večplastna rastlina v našem vsakdanjem življenju.

Vabljeni k poslušanju.

Gostiteljica: Karmen Gostinčar 

V tokratnem podkastu gostimo ddr. Ano Vovk, redno profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru. Ana je doktorirala iz fizične geografije in varstva okolja, a njeno delo sega daleč preko akademskih okvirov. Je ustvarjalka Učnega poligona za samooskrbo Dole, inovativnega projekta, ki raziskuje in prikazuje naravi prijazne prakse kmetijstva – projekt, ki je prejel nacionalno nagrado kot en najboljših učnih poti v Sloveniji.

Ana verjame v moč človeka, da se poveže z naravo, in to filozofijo prenaša tudi v svoje predavanje agroekologije ter v delo v Mednarodnem centru za ekoremediacije. Njena strast do okoljske vzgoje in trajnostnih praks je letos avgusta dosegla velik odmev, ko je v Indiji prejela svetovno nagrado za okoljsko izobraževanje.

Svoje delo osredotoča na trajnostno in naravi prijazno kmetijstvo, kar se odlično povezuje s skupno kmetijsko politiko (SKP) in konkretno z ukrepi za ekološko kmetijstvo, kot jih predvideva ukrep SKP IRP19. Skupna kmetijska politika, vključno s podporami, subvencijami in programi trajnostne pridelave, spodbuja zmanjšanje uporabe kemijskih gnojil in pesticidov, povečanje ekološke pridelave ter spodbujanje lokalne oskrbe in kratkih dobavnih verig. Ana na poligonu Dole te koncepte ne le prikazuje, ampak jih tudi konkretno demonstrira v praksi, kjer se znanost sreča z vsakodnevnim kmetijstvom.

V današnji epizodi podkasta bomo raziskali, kako lahko znanost, praksa in ljubezen do narave sobivajo, ter spoznali, kako Ana navdihuje posameznike in skupnosti k trajnostnemu življenju. Posebno bomo izpostavili pomen ohranjanja rodovitnosti zemlje in skrbi za njihovo živost, kar je osnova trajnostnega kmetijstva in zdravja naših ekosistemov.

VABLJENI K POSLUŠANJU.

Gostiteljica: Klara LOVENJAK

Pri založbi Kmečki glas bo kmalu izšla knjiga Živa zemlja avtorice Ane Vovk, ki bo še globlje razkrila skrivnosti prsti, humusa in mikroorganizmov ter nas vse skupaj spodbudila k skrbi za naš dragoceni ekosistem.