Valvasorjevo nagrado za naj muzej leta so podelili Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za novo kategorijo stanovskih priznanj, ki jih na področju muzejske dejavnosti podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V obrazložitvi so poudarili fotohišo Pelikan, v kateri sta največji zaklad kar dva ohranjena ateljeja znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Predstavitev fotografske kulturne dediščine ni pomembna le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru. V okviru celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki skrbi za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino, deluje tudi edini slovenski otroški muzej Hermanov Brlog. Celjski muzej posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, predstavitve so dostopne gibalno oviranim ljudem, prilagajajo jih slepim in slabovidnim.

Tokratni Lokalni čas bomo povezali z nacionalnim Tednom prostovoljstva in podrobneje spoznali delo Mladinskega centra Idrija, ki zelo bogati dogajanje v mestu. Prejšnji teden so iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejeli priznanje za posebne dosežke na natečaju Naj prostovoljec leta 2024.

V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.

V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.

Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi.

Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.

Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo?

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.