Tišina ni le odsotnost besed, ampak močno manipulativno orodje, ki povzroča psihološki pritisk, neravnovesje moči in čustveno izsiljevanje. Ko nekdo molči, to ni pasivno dejanje, temveč način nadzora, ki pri drugi osebi sproža dvome, tesnobo in občutek krivde.

Molk pogosto izhaja iz otroštva, ko je bil uporabljen kot kazen ali sredstvo za ohranjanje moči. Pri ljudeh, ki se znova znajdejo v takšni situaciji, lahko povzroči občutke zavrnitve, negotovosti in potrebo po popravljanju odnosa. Tišina tako postane prostor, kjer se odvija psihološka igra s ciljem utrditi manipulativni vpliv.

Manipulatorji, med njimi osebe s pasivno-agresivnimi in narcističnimi lastnostmi, uporabljajo molk za kaznovanje ali izogibanje konfliktom. Na ta način drugim preprečijo, da bi razumeli, kaj v resnici čutijo, ter preložijo breme iskanja rešitve na drugo stran. Posledično se obmolknjena oseba sooča z dvomi in krivdo, kar poglablja njeno ranljivost.

Za obrambo pred takšno manipulacijo je ključno ohranjanje notranje stabilnosti in zavest, da molk ni odraz naše osebne krivde ali manjvrednosti. Pomembno je, da jasno izrazimo svoje meje in ponudimo možnost dialoga, ne da bi se ujeli v igro molka. Če se vzorec ponavlja in se odnos ne izboljšuje, velja razmisliti o distanci ali prekinitvi stika, saj je lastno duševno zdravje na prvem mestu.