Se bo cena elektrike res dramatično povišala, bo pojasnil Aleksander Mervar, direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice. Kdaj bodo po pozivnikih in voki-tokijih bombe postali še naši telefoni in zakaj se stopnja tolerance do pobijanja civilistov v zahodni demokraciji vztrajno viša, bo pojasnil dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede. Zakaj na avtomobilskih šipah ni več posmrtnih ostankov mrčesa, pa bo pojasnil naravovarstvenik Dušan Klenovšek.

Bi lahko desnica blokirala Marto Kos, bi lahko Janez Janša blokiral Bruselj in ali bi lahko konec schengna pomenil konec Evropske unije, bosta pojasnila dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru in dr. Matjaž Nahtigal s FDV-ja. Je vlada javno zdravstvo res ločila od zasebnega, pa bo pojasnil dr. Dušan Keber, Glas ljudstva, nekdanji minister za zdravje.

Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.

Je kriminalizacija Romov rešitev in pot naprej ali pot nazaj, v antiromizem in diskriminacijo, in ali pot do varnega sobivanja vodi prek represije ali prek izboljšanja bivalnih razmer romske skupnosti, bodo pojasnili predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, župan Ribnice Samo Pogorelc in Olivera Mirković, ki že desetletja dela z romskimi otroki. Zakaj slovenske oblasti še vedno od Italije ne zahtevajo sodne rehabilitacije bazoviških žrtev, pa bo pojasnil Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, ene izmed prvih žrtev fašizma.

Na cestah je čedalje večja in neznosnejša gneča, še posebej poleti. Zakaj se vse ustavi in kaj bi nas odrešilo muk, bosta pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete. Ali imajo Romi pravico do pitne vode, bo pojasnil varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kako je živeti brez pravic, pa bo pojasnila novinarka Katarina Keček, ki so jo pred dvaintridesetimi leti izbrisali.

Zakaj se vračata fašizem in patriarhat, zakaj nas strašijo z migranti in teorijo spola, kdo je v Sloveniji skrajna desnica, zakaj so vsi tiho, ko po središču Ljubljane maširajo črnosrajčniki, kakšna je razlika med Golobom in Janšo, zakaj tisti »nikoli več«, ki je donel ob koncu II. svetovne vojne, ne odmeva več, in kje je antifašizem, bo pojasnila pesnica Svetlana Makarovič. Kakšni so razlogi za prostovoljno amputacijo noge in kakšne so posledice takšne odločitve, pa bo pojasnila bioterapevtka Ana Koritnik, ki je sprejela to radikalno odločitev.

Zakaj je kljub rekordni volilni udeležbi zmagala Janševa SDS, kaj Janša s tem sporoča Anžetu Logarju in nam, zakaj se jedrna Evropa »refašizira«, in zakaj bi stranke, ki so slavile na evropskih volitvah, po II. svetovni vojni v Evropi prepovedali, bosta pojasnila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina in filozof dr. Boris Vezjak. Kdo bo gradil javna najemna stanovanja, za katera bo država v prihodnjih desetih letih namenila milijardo, kdo jih bo delil, kdo jih bo lahko dobil, koliko bo stal najem, za koliko časa jih bo mogoče najeti in ali jih bo mogoče »er-en-bijati«, pa bo pojasnil dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Kaj bi se zgodilo, če bi zdravnikom in zdravnicam, zaposlenim v javnem sektorju, prepovedali delo pri zasebnikih, zakaj ni samoumevno, da zdravniki in zdravnice, ki so zaposleni v javnem sektorju, delajo samo v javnem sektorju, in zakaj so čakalne vrste čedalje daljše, bo pojasnila dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice in profesorica na Medicinski fakulteti. Kaj bi ob pogledu na Gazo rekla konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, zakaj je sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici dvignilo toliko prahu in ali je Slovenija zamudila zgodovinsko priložnost za priznanje Palestine, pa bo pojasnil dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Slovenije, diplomat in profesor mednarodnega prava.

Ali je bilo vodstvo Fakultete za družbene vede težko prepričati, da obsodi genocid v Gazi, ali družbeni sistem, v katerem živimo, misli na nove, mlade generacije in ali ga bo mogoče spremeniti brez angažmaja, boja in aktivizma, bosta pojasnila aktivista Sara Štiglic in Jan Vajgl, ki sta sodelovala pri zasedbi FDV-ja. Ali se bo število stanovanj za dolgoročni najem povečalo, če bo vlada kratkoročno oddajanje stanovanj po spletni platformi Airbnb omejila na 30 dni na leto, pa bosta pojasnila sociologinja Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Uroš Buda, direktor Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Kako se bo izognil čerem, ki so pokopale komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek, bo pojasnil Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, nekdanji predsednik Računskega sodišča. Kaj bi odgovoril Hipokrat, če bi ga vprašali, ali se strinja s sprejetjem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bosta pojasnila dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Stanislav Šuškovič, nekdanji predsednik Komisije za kakovost na Kliniki Golnik.