
Sign up to save your podcasts
Or


Ta devetnajsta epizoda, v kateri se z Rokom Gumzejem, svetovalcem Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, o digitalni zasvojenosti razgovorimo.
Ta opis najverjetneje berete na telefonu, nemara že zjutraj, trenutek po tem, ko ste se zbudili. Podkast boste morda poslušali, medtem ko boste čakali na avtobus ali celo sedeli na straniščni školjki. Vprašanje je, če boste zdržali do konca. Bržda boste že kmalu preklopili na naslednjo objavo, ki bo vznemirljivejša. Ključno je, da se dopaminski krogotok, ki nas ohranja v navideznem pogonu, ne ustavlja. V digitalnem svetu zato jemo, v njem spimo, od njega živimo. Prepričani smo, da digitalnih naprav ne potrebujemo, a brez njih več nikamor ne gremo. Prepričani smo tudi, da jih lahko kadarkoli odložimo – čeprav jih potem seveda ne.
Ali smo z njimi zasvojeni? Kdaj prestopimo meje? Zakaj je naša možganovina za njihov mik in čar tako dovzetna in v kolikšni meri smo si za to sami krivi? Kako se jim upreti in kdaj ter pri kom poiskati pomoč? So digitalne naprave Huxleyjeva soma, s katero nas pitajo tehnološki fevdalci, da bi umolknili, ali pa tudi ta problem, tako kot po Pascalu vsi drugi, izhaja le iz človekove nezmožnosti, da bi sedel v tišini?
Pri Roku Gumzeju, svetovalcu Logouta, centra za pomoč pri prekomerni uporabi interneta, sta zbiralca modrih misli poiskala diagnozo svojih lastnih in občečloveških digitalnih navad. Preskrbljeni s potico matere Toplak so zgrabili digitalnega bika za roke in kar dve uri zdržali, ne da bi mu klonili, dolgčas pa izkoristili za plodovit razgovor.
Ta osemnajsta epizoda podkasta, v kateri se z Muanisom Sinanovićem, esejistom, kritikom in pesnikom, o tem, “Ali stari svet umira?”, razgovoriva.
Stari svet umira, na njegovem pogorišču pa lomastijo pošasti. Po drugi svetovni vojni se je zdelo, da je ni ovire, ki je socialna, liberalna demokracija, pobratena s kapitalizmom, ne bi mogla premagati, da sta vsesplošna blaginja in svetovni mir samo še vprašanji časa. Potem so prišle krize, ena za drugo, in samozavestni Zahod spravile na kolena. Silaki danes spet terorizirajo šibkejše, imperialistom se vsem na očeh cedijo sline pred surovinami nekdaj tretjega sveta, fašisti pa so sneli ovčje kožuhe in tulijo brez srama. Važno je, kdo je močnejši, kdo zvitejši, predvsem pa bogatejši. Namesto na koncu zgodovine smo se tako znašli na njenem začetku.
Kako smo se na tej točki (zopet) znašli in kdo nas je do nje privedel? Kaj je tisto, kar neti krize sveta, gospodarska ali duhovna revščina? Bodo smrt fašizmu prinesle aktualne volitve, ali je potrebno to igro oligarhičnih interesov v izhodišču zavrniti? Kako upanje na revolucijo ohranjati, ko pa se v času histeričnega drhaljenja vsak krik zdi zgolj kot še več hrupa za nič? In na kakšne vrednote se pri tem ozirati – ko pa so vrednote same zakrnele?
Muanisa Sinanovića sta človečanska razbojnika ugrabila na festivalu Odprti horizonti in ga v Kličkovi kleti Gostilne Pri treh ribnikih pod nič stopinj celzija zasliševala, vse dokler ni izdavil poslednje skrivnosti historičnega materializma. Hipotermiji so se izognili, kapilare idejne propagacije pa uspešno razširili.
Ta sedemnajsta epizoda, v kateri se z Aljošo Bagola o izgorelosti in samopomoči pomenimo.
Naročite se na podkast in prejemajte redna obvestila o novih epizodah.
Nekoč so izgorevali pomembni odločevalci in šefi vélikih podjetij. Danes lahko “menedžerska bolezen” kadarkoli prizadene kogarkoli, ki pozabi, kako reči ‘Ne!”. Po vatlih gospodarstva, ki produktivnost meri po količini dela, ne po kakovosti, in delavnost po zaposlenosti, ne po učinku, nikoli nismo dovolj in vsak “ne” je lahko “ne” preveč. Če nas že ne pestijo delodajalci, pa nas v stanju pripravljenosti ohranjajo tehnološki pripomočniki, ki jih je skoraj tako groza, da bi se od njih odklopili, kot dobrodušne samaritane na policah knjižničnih novosti skrbi za našo duševno blagostanje. Kajti kdo nam bo pri požaru pomagal, če si ne bomo pomagali “sami”?
Ampak kaj izgorelost sploh je – kako se čuti, kako prepozna? Je “samo” v našah glavah ali lahko pregori tudi telo? Kdaj naj poiščemo pomoč in kdo nam jo lahko ponudi? Je pomembnejša izkušenost pomočnika na lastni koži, njegovo znanje in strokovnost ali nemara njegov značaj?
Dasiravno je samo nekaj ur pozneje ptujskemu življu predaval o moči “Ne”-ja, je Aljoša Bagola, kreativec extraordinaire in avtor vrste samopomočniških uspešnic, rekel dobrodušni “Da” vabilu ptujskega radoznanskega oddelka v prvo epizodo tretje sezone podkasta. Sedevši v varno zavetje Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, so ob kapljici rujnega kofeina tuhtali, kako prositi srečo in kako morda ne.
O tem, ali Božiček obstaja, so mnenja strokovnjakov razdeljena. V rosnih letih vanj skoraj vsi verujejo, v odraščajočih vsaj malo objokujejo. Celo odrasli si podarjamo darila v njegovem imenu. Scroogi in Grinchi sveta ga medtem s pravično vnemo skušajo pregnati. Nekaterim zgolj pravljični okras detinstva drugim namreč pomeni vrh in dno potrošniške manije. V času, ko jastrebi v štacunah cefrajo posvetne ostanke nekoč krščanskega obredja, se marsikdo sprašuje, ali se ni z našimi denarnicami izpraznil tudi praznik.
Ampak najpomembnejše najprej: Ali Božiček torej obstaja? Kako natanko obstaja: v naših domišljijah, običajih ali samo v izložbah? Od kod izhaja in kako se je sčasoma spremenil? Zakaj se vanj prepričujemo in zakaj ga drugi tako radi zanikujemo? Se mu moramo upreti ali ga s čim nadomestiti? Mar njegov praznik znani dokončno dekadenco – ali zbuja upanje na nov začetek?
Predstojniki podravske katedre za praznične študije se na zadnjem letošnjem razglabljanju zberó pred domačim kaminom, s toplim čajem in mačko Gogo v naročju ter obiljem kiča in medenjakov za decembrsko piko na filozofski i.
Še pred nekaj leti smo bili prepričani, da sta znanje in moč eno. Epidemijo in nekaj populizmov pozneje se je razsvetljensko podvzetje, ki je z izobrazbo in znanostjo želelo osvoboditi človeka in obvladati svet, znašlo na resni preizkušnji. Njegov moto, naj si človek drzne samostojno misliti, je namreč slonel na predpostavki, da to tudi zmore in da si to želi. Toda medtem ko je znanost v svojih prizadevanjih učinkovitejša kot kadarkoli, se ljudje raje zatekajo v zatočišče vraževerja in zarotniških teorij. Ob vsaki katastrofi nam znanstveniki velikodušno ponujajo roko in obljubljajo rešitev za vsako težavo. A mnogi se bojijo, da nas bolj kot v Novo Atlantido vodijo v Krasni novi svet.
Ali je znanost namreč res vredna zaupanja in zakaj neki? Kaj je tisto, kar ji daje moč, in kje so njene šibkosti? Kako jo predstavljati v javnosti in kako braniti pred napadi? Ali se res popravlja sama od sebe, ali pa je vendarle potrebna tudi zunanje kritike – in ali je te pripravljena sprejeti? Ali je znanosti res treba samo zaupati, ali pa moramo nemara vanjo tudi verovati?
Pristaša samostojne rabe uma, Primož Vidovič in Aljoša Toplak, sta se med policami Glazerjeve knjižnice v Univerzitetni knjižnici Maribor srečala z znanstvenima sporazumnikoma, dr. Zarjo Muršič in dr. Sašom Dolencem, da bi raziskala, kako znanost razumeti in kako sporazumevati. Grla so bila tokrat sicer suha, zato pa je bila toliko bolj potešena radovednost.
00:00:00 Začetek
00:00:39 — Znanstveno misijonarstvo ali manipulacija
00:01:00 — Ali smo ljudje sploh racionalna bitja
00:01:11 — Ideološki boj enakovrednih strani?
00:02:03 — Predstavitev gostov
00:05:26 — Zakaj sta se posvetila komunikaciji znanosti
00:08:51 — Ali je komunikacija znanosti razvit poklic
00:12:38 — Kaj je komunikacija znanosti
00:13:27 — Kako laiku razložiti, zakaj je znanost zanesljiv vir informacij
00:14:09 — Vzpon znanosti
00:19:47 — Raznolikost znanstvene skupnosti
00:20:49 — Nezaupanje v znanost
00:23:09 — Zaupanje v znanost vs. v znanstvenika
00:24:52 — Znanstveni elitizem
00:25:59 — Tribalizem
00:26:32 — Scientizem
00:27:18 — Nezaupanje v znanost zaradi nerealnih obljub
00:28:13 — Vloga politike pri grajenju zaupanj v znanost
00:28:58 — Uspešnost znanosti med epidemijo
00:30:53 — Občanska znanost
00:33:27 — Kako znanosti približati nezaupljivcem
00:33:43 — Izobraževanje vs. zgled
00:36:09 — Znanstvena izobrazba vs. golo preživetje
00:36:39 — Nedoumljivost znanstvenih predmetov
00:38:05 — Možnost racionalne razprave z zarotniki
00:42:30 — Znanstveno influenserstvo
00:42:51 — Pokrovitelji
00:45:07 — Nedemokratičnost znanstvenega elitizma
00:45:51 — Avtoritarnost znanost vpričo nezaupanja
00:46:11 — Izobrazba vs. sprememba vedenja
00:47:14 — Ali znanost manipulira ljudi
00:47:31 — Zaupanje v znanstvene avtoritete
00:48:34 — Posredno legitimiziranje zarotniških avtoritet
00:49:47 — Problem psevdoznanosti
00:51:15 — Naloga države pri informiranju in dezinformiranju
00:53:06 — Znanstveno misijonarstvo ali manipulacija
00:54:03 — Ali smo ljudje sploh racionalna bitja
00:54:14 — Ideološki boj enakovrednih strani?
00:55:28 — Znanstveni elitizem spodbuja neželeno polarizacijo
00:55:55 — Znanost kot najboljši način spoznavanja sveta
00:57:01 — Ali je scientizem res zvest duhu razsvetljenstva
00:57:29 — Možnost sodelovanja v znanstvenem diskurzu
00:58:37 — Ni nujno, da državljani sledijo znanosti
00:59:00 — Zanesljivost znanosti glede na spremenljivost
00:59:19 — Znanost vs. religiozne resnice
01:01:46 — Kako dokazati superiornost znanstvene resnice
01:01:57 — Razširjevalci dezinformacij
01:03:18 — Ali zaupamo v racionalnost ljudi
01:05:49 — Znanost mora priznavati napake
01:06:17 — Vloga šolskega sistema
01:07:17 — !pregled kamer
01:09:08 — Kako izboljšati izobraževanje
01:11:34 — Ali sta izobrazba in inteligenca dovolj za zaupanje v znanosti
01:12:50 — Nezadostnost razsvetljenskega modela
Že, da po svetu divjajo vojne, da je politika sprijena do obisti, gospodarstvo in zdravstvo pa sta v razsulu – a na koncu dneva so tu športna poročila. Vsesplošni krizi navkljub nas vedno znova navdajo z upanjem za človeško vrsto. Ni je teme, ki bi Slovence zedinila zanesljiveje kot ravno šport. Športniki so naši junaki, naši ambasadorji, malodane odrešeniki. Narodov Dončiće, Pogačarjev in Mazejevih postavljajo na svetovni zemljevid, mladino pa nazaj na igrišča. V času, ko smo vsi samo še koleščki v sistemu, tudi tiste, ki se s športom ukvarjamo samo z varne, neprepotene razdalje, bodrijo, da se s trudom daleč pride in da za dežjem porazov vselej posije sonce. Toda ali je družbeni pomen športa res sorazmeren z njegovim prispevkom k družbeni blaginji? Ali gre samo za nedolžen užitek ob dobri igri, ali pa nemara za škodljivo tekmovalnost? A spodbuja zdrav skupnostni čut oziroma zgolj podpihuje nacionalizem? In navsezadnje – kaj šport sploh je in zakaj ga že od grškega pamtiveka tako slavimo?Nekega deževnega kimavca se bledična vedoželjneža spustita v klet ptujskega Muzikafeja za gostilniško debato o športu, ki je športna vsaj po duhu, če že ne po gibljivosti. Ob tem se zahvalita svojemu tokratnemu pokrovitelju, založbi KUD Apokalipsa, in ocenita njeno zadnjo izdajo, knjigo Primoža Reparja, “77: Osrečenost v času Luke Dončića”.# PokroviteljKUD Apokalipsa (https://apokalipsa.si)# Zahvala za gostoljubjeDom kulture Muzikafe (https://www.muzikafe.si)# Kazalo00:00:00:00 Začetek00:00:27:26 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:04:20:11 Pregled tem00:05:16:26 Ali so športniki junaki našega časa00:09:05:06 Športni uspehi promovirajo državo00:13:47:28 Kakšno vlogo igra šport v najinih življenjih00:14:34:17 Telovadba v šoli00:16:55:17 Zadržanost glede kulta športa00:18:01:29 Militarizem in šport00:18:39:22 Kaj je šport00:19:58:10 Šport = organizirana oblika tekmovalne igre00:27:32:09 Ugodje ob gledanju športa00:29:32:11 Zakaj se radi igramo00:32:04:26 Zgradba in zgodba športa00:33:50:29 Gledanje športa kot posredno igranje00:36:00:18 Prvinsko ugodje ob igri in športu00:36:25:12 Šport kot trenje med pravili in svobodo00:39:13:05 Intersubjektivnost športnih pravil00:40:52:08 Kako nastanejo športna pravila00:47:20:12 Implicitna pravila športa00:50:26:18 Pokrovitelji00:55:00:12 Usvajanje športne kulture00:56:00:01 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:57:38:01 Športne vrednote00:57:57:00 Kaj je "športno dejanje"01:01:07:00 Šport kot skupno obzorje01:01:48:28 Recenzija: Primož Repar - 7701:03:21:11 Identifikacija z Dončićem01:04:51:23 Dončić kot odrešenik 01:06:33:19 Strukturiranost in smotrnost življenja športnika01:08:47:28 Žrtev uspeha in lastne medijske podobe01:14:20:00 Ko prevlada naša javna persona01:16:08:07 Ali služimo sebi ali drugim01:17:27:00 Pristna spontanost športne igre01:19:56:19 Dončić kot upanje01:26:25:27 Pretirana tekmovalnost01:28:10:22 Individualističnost športov01:32:36:17 Športna plemenskost01:33:42:23 Zgodovina tekmovalnosti01:35:21:02 Atletskost kot del celostne urejenosti01:36:33:26 Individualizem v športu01:37:56:07 Vojaškost01:38:31:15 Nasilni borilni športi01:40:40:21 Zmaga kot edina športna vrednota01:41:50:27 Karakter športnikov01:44:02:11 Manj tekmovalni športi01:48:17:16 Športna kultura lahko spodbuja nasilnost01:51:27:01 Družbena vloga športa01:53:57:05 Kako šport koristi družbi01:54:24:24 Športniki kot motivacija k telovadbi01:55:38:22 Šport kot vir narodnega ponosa01:56:12:22 Zakaj ima športnik več pozornosti kot medicinska sestra01:58:07:22 Kitajska ideologija sreče01:58:52:27 Izpostavljanje malega človeka namesto zvezdnikov02:00:22:15 Hvaljenje delujočih ljudi namesto zvezdnikov02:00:55:15 Šport kot neživljenjski eskapizem02:03:31:01 Slovenski junaki02:04:34:15 Neoliberalna računica tržnega uspeha02:08:06:09 Potreba po celostnem premišljanju različnih področij
Ta šesta epizoda,
v kateri se z Matejo Toplak o osamljenosti razgovoriva.
Kdor lahko živi sam, je bodisi zver bodisi bog. Tako je Aristotel človeka krstil za družbeno žival. Od prvih korakov do zadnjih vzdihljajev se obkrožamo z drugimi. Z njimi smo omejeni, brez njih nebogljeni. Ne le da jih potrebujemo, želimo si, da bi oni potrebovali nas. Hrepenimo po medsebojni potrditvi in pristni navzočnosti, pri tem pa ugotavljamo, da smo včasih najbolj sami ravno skupaj. Nekateri se osamljenosti bojijo kot hudič križa, drugi samoto iščejo. Toda če je ta stvar izbire, se v ekonomiji razdrobljenih atomov vse bolj osameli znajdevamo proti svoji volji.
Zakaj človek sploh potrebuje družbo? Zakaj postajamo vse bolj osamljeni? Kaj sploh pomeni biti osamljen? Je isto kot samota? A zakaj se enemu izogibamo, drugo pa iščemo? Kako se z osamljenostjo soočamo – in kako naj jo premagamo?
Medtem ko se je preostanek ekipe mudli na apeninskem polotoku, se je njen navzoči delež, Primož Vidovič, na idilični ptujski Panorami sestal z Matejo Toplak, da bi se ob domači kavi in domači družbi pomenila o osamljenosti in jo s pogovorom nemara celo premagala. Vmes ju obišče lastnica panoramskega prenočišča, Metka Gutschi, in z njima deli svoje modrosti ter izkušnje.
Zahvala: Metki Gutschi iz Panorama B&B za gostoljubje.
00:00 - Uvod
01:33 - Naznanitev teme
03:04 - Zakaj nam je o osamljenosti nerodno govoriti
04:28 - Osamljenost v novih okoljih
05:36 - Človek kot družabno bitje
06:51 - Stigma osamljenosti
07:31 - Zakaj ne moremo živeti sami
08:57 - Človek je politična žival
09:56 - Ali smo osamljeni nesrečni
11:02 - Osamljenost vs. samota
11:28 - Ali smo radi sami?
12:29 - Delo, ki osameva
12:42 - Introvertnost in samota
14:55 - S socialnimi mediji preganjamo osamljenost
28:15 - Včasih nam ni do druženja
29:50 - Ideja samozadostnosti
34:00 - Kapitalizem ustvarja osamljene ljudi
34:10 - Socialne iniciative
34:43 - Ali je delo pobeg pred osamljenostjo
35:40 - Delo kot osmišljujoče delovanje
38:22 - Kaj pomeni biti osamljen
40:48 - Nezmožnost komunikacije
41:04 - Osamljenost tudi med ljudmi
42:03 - Eksistencialna osamljenost
43:42 - Pristen stik kot vir potrditve
45:05 - Osamljenost med marginaliziranimi
46:17 - Odvisnost od potrditve drugih
49:32 - Pristno priznanje soljudi
49:35 - Neodvisnost od ljudi
51:47 - Osamljenost kot priložnost za rast
52:20 - Iskanje potrditve v ljubezni
54:51 - Odločitev za samskost
56:18 - Družba živali
57:39 - Občutek potrebovanosti
58:58 - Kako premagati osamljenost
01:01:26 - Neediness
01:02:00 - Dajati druge na prvo mesto
01:03:51 - Pisanje dnevnika in ustvarjanja
01:05:08 - Osamljenost nemočnih
01:08:54 - Uteha tradicij in družbenih ritualov
01:13:37 - Priznavanje osamljenosti
01:18:52 - Dialog
01:23:47 - Sklep
Najbolj neugoden mir je boljši od najbolj pravične vojne. Tako je Erazem Rotterdamski svaril voditelje sveta, ki jim je vojne sladka, ker jim je ni treba izkusiti na lastni koži. Od strahovitih spopadov njega dni so minila že štiri stoletja, in kakor tistihmal, je tudi poslej kri tekla v potokih. Zahodnjaki se imamo za premirje zahvaliti samo strahu pred popolnim uničenjem, ki bi nas doletelo sicer. Ko smo že zaspali na atomskih lovorikah, prepričani, da smo videli poslednjo vojno, pa smo se čez noč zbudili v naslednji. Prepričujemo se, da ni naša; toda v globalnem, povezanem svetu se zdi, da je prav vsaka svetovna. Zakaj so na svetu vojne? Zakaj je na svetu zlo? Ali si lahko eno in drugo osmislimo ali ju pojasnimo? Kako in ali si lahko pred grozotami, nad katerimi nimamo moči, zatisnemo oči? Kaj nam je storiti v svetu, ki ga kroji surova sila, naš glas pa izzveni kot glas vpijočega v puščavi? Kako naj upamo na konec zla, ko pa ne prepoznamo niti banalnosti lastnega? Vrtna prevpraševalca, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, sta se, toplo napojena z matčo in kavo, v zavetju domače terase zamislila, kako krhka je v resnici njena varnost, kako negotova prihodnost sveta in ali bo kdaj vojna res lahko poslednja.
Ta četrta epizoda druge sezone, v kateri se z Matejo Toplakovo o delu razgovorimo in babico Gabrijelo po modrosti njenih let povprašamo.
Je treba delat? Če hočeš kam priti, duha krepiti in življenje užiti, potem kakor se le da – vsaj če je verjeti Smolarjevemu ponarodelemu refrenu. Sto in ena različica te ljudske modrosti nas svari pred skušnjavami brezdelja in marljivost postavlja na piedestal najsvetejšega. A mnogi so v delo prisiljeni. Mnogi ga ne morejo najti. Nekateri se v njem utapljajo po lastni izbiri, spet drugi pred njegovim jarmom bežijo. Medtem ko so bratje benediktinci delali in molili, da ne bi grešili, nam krasni novi svet užitek ob delu in med delom tako rekoč zapoveduje.
Toda ko odstremo ničkaj plemenito prevaro kapitalističnega kulta dela, odkrijemo Sizifa, ki vali svojo skalo navkreber, ne da bi vedel, čemu, in brez Marxovega upanja, da bo dela in dnevov kdaj konec. Panj pridnih čebelic, ki ga čislajo gospodarji dežele Krajnske, se nemalokrat pokaže kot simbol nič manj zasužnjujočega totalitarizma od tistega, ki je naslovno geslo te epizode postavil pred vhod enega najbolj zloveščih spomenikov človeške sprevrženosti.
Je delati res treba? Čemu služi: preživetju, imetju – sreči? Ali še bolje: komu? Je vrednota sama po sebi ali sredstvo do cilja? Kakšno delo je vredno svobodnega človeka? Bi v njem morali uživati, ali pa ga zgolj trpeti? Zakaj se vanj zatekamo in zakaj pred njim bežimo? In nazadnje: Ali je delo tisto, ki osvobaja, ali tisto, ki bi se ga morali osvoboditi?
Na nedeljsko jutro tik pred prvomajskim praznikom je radoznanski tercet Primoža Vidoviča in Aljoša ter Mateje Toplak romal na Ptujsko Goro. V Okrepčevalnici babice Brede so se najprej naužili haloškega razgleda, potem pa so po nedeljskem kosilu pri babici Gabrijeli ugotovili, da je njena goveja župa njihove želodce nasitila bolj, kot je razgovor potešil njihova vprašanja – da pa si zato nič manj ne želijo repeteja ne enega ne drugega.
Ta tretja epizoda druge sezone, v kateri se s Klemnom Selakovičem o podkastih razgovoriva.
Trije beli moški sedejo v šik studio, v roke vzamejo mikrofone in vklopijo 4k kamere. Kaj nastane? Rešitev katere od svetovnih kriz, odgovor na smisel življenja – ali samo še en podkast? O tem trenutno najbolj razvpitem mediju, ki je dostopen komurkoli, kjerkoli in kadarkoli, poslušamo skoraj toliko kot podkaste same. Kaj prinašajo? Svetovni forum sredi dnevne sobe, kruh in igre za zombificirano občestvo ali zgolj mnogo hrupa za nič?
Kakšna je sploh odgovornost upravljalcev tega novega medija? Kdo podkaste dela, kdo posluša, s kakšnimi nameni, s kakšnimi koristmi? Ali je zadostno starodavno pravilo sto ljudi, sto čudi, ali pa je treba tudi tu ločevati zrno od plev? Kako koristijo kritičnemu mišljenju, če se pogosteje spogledujejo z zarotnim, in kako demokraciji, če pa žaromet najraje usmerjajo v njene rablje? Mar svoboda govora odtehta njegovo neumnost in odgovori na vprašanja vsako ceno?
O tem in še marsičem docela nepovezanem se z najuspešnejšim slovenskim podkasterjem, Klemnom Selakovičem s podkasta AIDEA, razgovorita vaša vdana varuha pravic podeželskih filozofov. V njegovem ličnem studiu, za njegovimi mikrofoni in pred njegovimi kamerami se pojavijo s svojimi, neumetnimi, dasi ne nujno inteligentenjšimi mislimi in ljubljansko fonetiko soočijo s podravsko.
Prisluhni na podkasterskih platformah
https://youtu.be/HkVAxIYva4c?feature=shared
https://linktr.ee/mnogohrupa
https://open.spotify.com/show/66wn6QRe6EtniXqR9eUGLn
https://podcasts.apple.com/si/podcast/mnogo-hrupa-za-ni%C4%8D/id1749865055
O podkastu
Radoznala človečnjaka rešetata zagate enaidvajsetega stoletja in sodobnike vabita, da družno zafilozofiramo o vsakdanjih in večnih vprašanjih. Z vami sta Primož Vidovič, filozof, esejist in kantavtor, in Aljoša Toplak, filozof, filmar in pisatelj.
Sledi na družabnih omrežjih
https://facebook.com/mnogohrupa
https://instagram.com/mnogohrupa
https://www.tiktok.com/@mnogohrupa
Kazalo
00:00:00 Platforma za nevarne ideje?
00:01:02 Uvod
00:03:10 6 let podkastanja
00:06:02 Motivacija za podkast
00:10:12 Kdo gleda podkaste
00:13:33 Nevarnost podkastov
00:16:17 Kriteriji pri izbiri gostov
00:18:05 Kakšna je odgovornost podkasterja
00:32:47 Aljoša s flat-eartherjem
00:37:10 Nevaren politik na podkastu
00:38:40 Janez Janša na podkastu
00:40:03 Roman Vodeb
00:45:09 Razumevanje skrajnih stališč
00:50:16 Nedistanciranost do idej
00:51:23 Moraliziranje
00:54:11 Merjenje egov v javnem prostoru
00:55:28 Občutki v konfrontaciji (Roman Vodeb)
00:58:07 Ali so globoki pogovori možni le s prijatelji
01:01:26 Nedialoškost akademskih in hierarhičnih pogovorov
01:02:32 Študij filozofije
01:09:15 Ali je danes preveč hrupa
01:13:29 Kako vedeti, ali je tvoje početje vredno
01:17:04 Ali potrebujemo podkasterje?
01:20:24 UI kot rešitev za preobilje informacij
01:25:54 Problemi UI
01:31:38 Astra AI
01:36:50 Ima UI zavest?
01:44:09 Ali svobodna volja obstaja?
01:48:17 Je Klemnova filozofija moralna?
01:54:35 Učinkoviti altruizem
01:59:04 Razsvetljeni egoizem
02:01:57 Klemnovo pojmovanje Jaza
02:06:26 Od podkastov do bistva sveta
02:11:35 Sukanje zgodovine
02:15:22 Pomen etike za človeka
02:21:46 Politična levica in desnica
02:25:00 Azijske filozofije
02:29:56 Misticizem
02:31:27 Ali Klemen reže podkaste?
02:32:05 Kaj je nirvana?
02:37:20 Zaključek
From the publisher's feed