V tretjem spletnem pogovoru “Opozicija” smo govorili o oceni stanja epidemije v Sloveniji, kje smo v primerjavi z drugimi državami in kakšni morajo biti naši naslednji koraki. Dr. Jernej Štromajer se je o tem pogovarjal z direktorjem NIJZ dr. Ivanom Erženom, znanstveno svetnico dr. Brigito Skela Savič, s poslancem dr. Francem Trčkom in družinskim zdravnikom Andrejem Lazarjem.

V drugem izmed pogovorov od doma se je evropski poslanec dr. Milan Brglez pogovarjal z Bojanom Kuljancem, predsednikom Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice in podpredsednikom Slovenske mreže na področju brezdomstva in socialno ranljivih skupin.

Gost pogovora Bojan Kuljanac je predstavil delovanje Društva Kralji ulice in izzive, s katerimi se organizacije na področju brezdomstva soočajo v situaciji ob epidemiji COVID-19. Kot je povedal, so ustavili prodajo uličnega časopisa Kralji ulice, ki številnim brezdomcem predstavlja vir dohodka, prav tako so se morali odreči številnim aktivnostim, ki jih izvajajo v okviru dnevnega centra in drugih programov. Izpostavil je, da so na začetku krize poskušali z delom na daljavo, kar pa se je izkazalo za nepraktično, zato se zdaj ob upoštevanju navodil pristojnih organov poskušajo znajti po svoje – tudi s šivanjem zaščitnih mask.

Glede razmer po Sloveniji je dejal, da na srečo med brezdomci še niso ugotovili okužbe, pripravljenost na trenutne razmere pa da se razlikuje od občine do občine. V Ljubljani so tako ob pomoči mestne občine odprli dodatno zavetišče, ki bi ga lahko uporabili kot karanteno, dobro so po njegovih besedah organizirani tudi v Kopru in Novi Gorici. Kot pozitivno je izpostavil zelo dober odziv ljudi, ki so jim na pomoč priskočili z donacijami, s katerimi bodo med drugim pokrili izpad dohodka prodajalcev cestnega časopisa.

Bojan Kuljanac je poleg trenutne situacije opozoril, da je v Sloveniji veliko primerov prikritega brezdomstva, ko ljudje spijo na primer v vagonih ali zapuščenih hišah, hkrati pa premalo namestitev zanje, kar je jasno pokazala aktualna kriza. Sogovornika sta se strinjala, da je finski koncept »housing first« tisti, ki predstavlja dejansko rešitev brezdomstva, pri katerem se ljudem naprej zagotovi stanovanje. Ključno pri tem je, da so stanovanja cenovno dostopna in varna, je zaključil gost.

V prvem izmed pogovorov od doma se je evropski poslanec dr. Milan Brglez pogovarjal s Samanto Baranja, profesorico nemškega jezika, mentorico in izvajalko programa Skupaj za znanje ter soustanoviteljico in nekdanjo predsednico Romskega akademskega kluba.

Trenutna epidemija terja, da smo odgovorni do sebe in do drugih. Zato je potrebno ostati doma. A sodobna tehnologija nam omogoča, da smo kljub fizični razdalji v stikih ter se pogovarjamo o temah, ki so pomembne za našo družbo. Zato je dr. Milan Brglez, tudi predsednik Konference SD, pričel s serijo spletnih pogovorov s sogovornicami in sogovorniki različnih generacij, poklicev, narodnosti in etničnih pripadnosti.

Prva gostja pogovora Samanta Baranja je predstavila izzive, s katerimi se sodelavci projekta, romski otroci, starši, učiteljice in učitelji ter romski pomočniki srečujejo v krizni situaciji ob epidemiji COVID-19. Opozorila je na izzive izobraževanja na daljavo, ki so pri romski populaciji na splošno večji zaradi razlik pri dostopu do digitalnih orodij, usposobljenosti in tehničnih veščin staršev, da pomagajo otrokom v učnem procesu, ter splošnega slabšega socialnoekonomskega položaja Romov. Izpostavila je, da se posebej v času tovrstne krize kot nepogrešljivi vezni člen med družinami in šolo izkažejo romski pomočniki, ki skrbijo za čim bolj nemoten pretok učne snovi do otrok ter povratnih informacij do šole.

Sogovornika sta se strinjala, da je nujen čim bolj kontinuiran proces izobraževanja romskih otrok med aktualno krizo in po njej. Izobraževanje je namreč eden izmed ključnih dejavnikov integracije Romov ter na dolgi rok edini način za izboljšanje njihovega socialnoekonomskega položaja.

Kot popotnico za zaključek pogovora je Samanta Baranja izrazila upanje, da bo kot posledica aktualne krize pri vseh državljanih in državljankah Slovenije dozorelo spoznanje o nenadomestljivi vlogi učiteljic in učiteljev v naši družbi. Njena največja želja pa je, da bi romski starši, močnejši za izkušnjo te krize, otroke redno pošiljali v šolo ter jih spodbujali k izobraževanju.

Opozicija #2. Vladni #ProtiKoronaPaket: Socialdemokratske alternativne rešitve in dodatni predlogi.

Vladni paket zakonodaje potuje v parlament. Socialni demokrati smo nanj odgovorili z alternativnimi rešitvami in kopico dodatnih predlogov. Katere vladne predloge je vredno podpreti? Kaj socialdemokratskega manjka?

O tem so razpravljali v drugem spletnem pogovoru #Opozicija Dušan Olaj, direktor podjetja Duol in član vladne strokovne posvetovalne skupine, Matej Klarič, novinar in komentator, Meira Hot, poslanka SD, Jan Škoberne, član Predsedstva SD in prof. dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta, UL. Pogovor je vodil dr. Jernej Štromajer, predsednik SD mag. Dejan Židan pa je podal zaključno misel.

V spletnem pogovoru Opozicija govorimo o predlogih za reševanje socialnih in ekonomskih posledic epidemije.

Spletni pogovor Opozicija o novih predlogih za reševanje socialnih in ekonomskih posledic epidemije.

Gostje; dr. Jože P. Damijan, dr. Emilija Stojmenova Duh, Goran Forbici, Gorazd Prah; moderator dr. Jernej Štromajer; zaključna beseda mag. Dejan Židan.

Epidemija prinaša velikanske posledice na ljudi, na delo, na posel, na življenje. Stopiti moramo narazen, a držati skupaj. Ohraniti moramo odnose med nami, ker nam vsem dajejo kruh in smisel.

Kako se odzvati, kako se prilagoditi? Komu in kako pomagati takoj? Kako zagotoviti, da se obranimo, okrepimo in odbijemo?

Pomoči morajo biti deležni vsi, ki jo potrebujejo, pri tem pa moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da se ljudem in gospodarstvu pomaga ter prepreči globoka recesija, je enotno sporočilo sodelujočih na prvem spletnem pogovoru Socialnih demokratov o predlogih za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pogovor zaključil z napovedjo novih predlogov, predvsem na uvedbo t.i. hibernacije, torej mirovanja podjetij, samostojnih podjetnikov, društev, ustanov in drugih pravnih oseb, v vmesnem času pa bruto plačo zaposlenih financira država, na drugi strani pa pametno uporabo t.i. helikopterskega denarja z odkupom obveznic Evropske centralne banke, ki bi Sloveniji omogočilo financiranje ukrepov v višini približno 10 % BDP, torej 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo primarne emisije ECB.

Naprej 03: Timmermans z novim zelenim dogovorom, načelo onesnaževalec plača, pogum za spremembe, izzivi posameznikov, občin in države pri upravljanju klimatske krize in TEŠ6.

V tretji epizodi podcasta Naprej smo odprli drugo večje vsebinsko polje pred 12. Kongresom Socialnih demokratov, od katerega nas loči le še manj kot en mesec. Na predkongresnih dogodkih, ki intenzivno potekajo v vseh regionalnih središčih po Sloveniji, je predsednik SD Dejan Židan predstavil tri programske pakete, s katerimi želimo nagovoriti ključne izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih.

Ti izzivi so povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, pa tudi politična in varnostna tveganja. Zato predlagamo tri pakete: zeleni, razvojni in socialni.

Kot smo v prejšnjem podcastu govorili o socialnem paketu je tokrat na vrsto prišel zelo aktualen zeleni paket. O njem smo govorili z mag. Tanjo Bolte, vodjo strokovnega sveta SD za okolje in generalno direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, Janom Škobernetom, članom predsedstva SD, nekdanjim predsednikom Mladega foruma, poslancem in državnim sekretarjem, in Matevžem Frangežem, vodjo strateškega komuniciranja stranke in prav tako nekdanjim poslancem ter državnim sekretarjem.

V pogovoru smo se na globalni in evropski ravni dotaknili zaslišanja vodilnega kandidata evropskih socialnih demokratov na majskih EU volitvah nizozemeca Fransa Timmermansa za kandidata za izvršnega podpredsednika Evropske komisije odgovornega za evropski zeleni dogovor, na državni načela onesnaževalec plača ter na lokalni, kako lahko občine in posamezniki prispevamo k reševanju klimatske krize. V podcastu pa smo govorili tudi o razvpiti gradnji TEŠ6, kot velikem črnem madežu Socialnih demokratov, ki ga mnogi pripisujejo stranki, zlasti kadar govori o zelenih temah. Kdo je odgovoren, kakšna je celotna slika in kaj sedaj z njim? Vabljeni k poslušanju.

V drugi epizodi podcasta Naprej bomo odprli prvo večjo vsebinsko polje, kot jo odpira 12. Kongres Socialnih demokratov pred nami.

Na predkongresnih dogodkih je predsednik SD Dejan Židan predstavil tri programske pakete, s katerimi želimo nagovoriti ključne izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih. Ti izzivi so povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, pa tudi politična in varnostna tveganja. Zato predlagamo tri pakete: zeleni, razvojni in socialni. V današnjem in prihodnjih treh podcastih bomo z gosti predebatirati vsebino teh paketov, ki jih ustvarjamo tudi z intenzivno debato na predkongresnih dogodkih po Sloveniji.

O socialnem paketu smo se pogovarjali s Sonjo Lokar, eno od najbolj slovitih evropskih bork za pravice žensk in enake možnosti, z dr. Anjo Kopač, nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve ter ekspertko za evropski socialni model, z Dušanom Semoličem, legendarnim vodjem Svobodnih sindikatov in z Gorazdom Prahom, svetovalcem naše poslanske skupine in načrtovalcem političnih inovacij.

Pozdravljeni v prvem podcastu Naprej. Z njim želimo okrepiti komunikacijo s članstvom in javnostjo, da skupaj preporodimo socialno demokracijo v gonilno silo napredka v 21. stoletju. S podcastom začenjamo v času, ko se intenzivno pripravljamo na 12. kongres Socialnih demokratov. Na njem bo stranka identificirala izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom, predvsem pa na novo premislila, kako se mora organizirati, da usposobi skupnost za spoprijemanje z njimi. Kaj so ti izzivi in zakaj takšen pristop sem se uvodoma pogovarjal s predsednikom SD Dejanom Židanom.

V vsakem podcastu pa se bomo tudi s strankinimi ljudmi in gosti pogovarjali o aktualnem, stranki in prihodnosti. Ker je prav danes v ljubljanskem Poligonu prvi predkongresni pogovor, se bom z glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem ter moderatorji dogodkov, ki bodo do kongresa potekali po vsej Sloveniji, Nevo Grašič, dr. Jernejem Štromajerjem, Janom Škobernetom in Matevžem Frangežem o kongresu, programu in organiziranju.

Vsak petek bomo s podcastom spremljali predkongresno dogajanje, hkrati pa odprli tudi vsebinska vprašanja, ki jih odpira kongres pred nami.