Naše poti

Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis & Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.

V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.

Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.

Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.

V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.

V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.

Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem.

V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.