Kako se v adventnem času izogniti kiču, pritisku potrošništva in diktaturi vljudnostnega druženja, hkrati pa kljub temu obdržati božičnega duha? Prvi recept je pobeg v gozd, drugi pa v pravljice. Če ju združimo, dobimo pravljični gozd. Ki ga na srečo Slovenci premoremo, domuje pa v Krčevini pri Vurberku. Gre za prostor, ki bi ga terminološko uvrstili med tematske parke, s to razliko, da si ga je umislila, zanj skrbi ter tudi vodi obiskovalce po njem ena sama družina. Natančneje rečeno; trije člani družine Mohorko. Gozd je v večeru štajerskega decembra obiskal Marko Radmilovič.

Skoraj vsi poznamo velika umetniška dela največjih slovenskih avtoric in avtorjev, ki so razstavljena v slovenskih javnih galerijah, le malokdo pa si tudi lasti kaj podobnega. Ivana Kobilca, Ivan Grohar, Marij Pregelj, Zdenko Kalin, Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič. To je le nekaj umetniških imen, ki pri nas dosegajo najvišje cene in so prava redkost, sploh v zasebnih zbirkah. A kar 38 del teh avtorjev je bilo na voljo na nedavni dražbi umetnin, ki so jo v Grand Hotelu Plaza v Ljubljani pripravili v organizaciji galerije in dražbene hiše Sloart. Za Nedeljsko reportažo je dražbo obiskal Miha Žorž.

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Ste brali Cankarja? Ste ga brali kot del obveznega šolskega programa? Se vam zdi Cankar težek? Mogoče bi ga morali ponovno vzeti v roke in njegovo izjemno literarno zapuščino preveriti iz perspektive zrelega bralca. Že osem let vsako sredo popoldan potekajo branja Cankarjevih del v Močilniku na Vrhniki. Začelo se je kot protestno branje na pobudo Turističnega društva Blagajana. Ko protestnih razlogov ni bilo več, so bralke in bralci vztrajali zaradi spoštovanja, navdušenja in ljubezni do Ivana Cankarja. Pozimi, ko so zunanje temperature nižje, se branja Cankarja iz Močilnika preselijo v notranje, toplejše prostore. Minulo sredo je pri »Črnem orlu« nasproti Cankarjevega spomenika na Vrhniki potekalo že 431. branje del pisatelja s Klanca. Pridružil se jim je tudi Bojan Leskovec in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.

Zgodbe o običajnih stvareh. Jesensko listje dandanašnji gledamo kot nadlogo, nebodigatreba, ki vsako jesen onečedi naše ulice in je ob močnih nalivih lahko tudi nevarno. A ne še tako nedavno je bilo ena izmed esenc kmečkega življenja, da sploh ne omenimo, da bi bil naš planet brez listja hladna skala, izgubljena v vesolju. O tradiciji steljarjenja in novodobnih izzivih pri zbiranju in uporabi odpadlega listja v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.

V Sloveniji se vse več ljudi odloča za lastništvo živali, a hkrati vedno več živali pristaja v zavetiščih. Zavetišča so z Zakonom o zaščiti živali lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Ta zakon določa, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Zavetišča v Sloveniji so polna živali, predvsem mačk in psov, ki tam pristanejo zaradi različnih razlogov, a največ je še vedno zapuščenih živali. V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Zavetišče Ljubljana.

Kljub temu da je zlatarstvo ena od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, svet zlatarstva še vedno ostaja nekoliko skrivnosten. Gre namreč za rokodelsko znanje, ki vključuje tudi znanje kemije, potrpežljivost, natančnost, veliko umetniškega talenta in domišljijo. V Sloveniji nimamo več srednješolskega programa zlatar, za ta poklic, ki ne vključuje le oblikovanja nakita iz zlata, temveč tudi iz drugih materialov, se lahko izučimo šele po opravljeni drugi srednji šoli. Imamo pa pri nas vseeno kar nekaj mojstric in mojstrov, ki oblikujejo unikaten nakit in svoje znanje prenašajo na nove generacije. V Nedeljski reportaži smo obiskali enega izmed njih. To je zlatar in srebrokovač Christoph Steidl, ki sicer prihaja iz Nemčije. Če želite izvedeti, kako iz zrna plemenite kovine nastane prstan, prisluhnite oddaji, v kateri izvemo tudi, da je ogenj zlatarjeva tretja roka.

Ste se morda že kdaj sprehodili po poligonu za slepe? Ste se preizkusili v bocci, paranamiznem tenisu, odbojki sede ali baskinu? Gre za parašporte, v katerih tekmujejo ljudje z invalidnostmi. V okviru projekta Korak k Sončku, izvaja se v okviru Zveze Sonček, nastajajo inkluzivni športni dnevi Vsi za enega, eden za vse z namenom, da otrokom v vrtcih in osnovnih šolah predstavijo parašporte, v katerih se lahko ob pomoči vrhunskih parašportnikov tudi preizkusijo. Še posebno pa spodbujajo otroke z invalidnostjo, da se odločijo za šport. Inkluzivni športni dan Korak k Sončku je bil v drugi polovici oktobra namenjen učencem osnovne šole 27. julij Kamnik. V parašportih so se učenci preizkušali v telovadnici Ciriusa Kamnik, Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, pridružila pa se jim je tudi Petra Medved in nastala je današnja Nedeljska reportaža.

Krajinski park Ljubljansko barje je del Ljubljanskega barja, ki leži v osrednji Sloveniji in je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Ljubljansko barje je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zgodba raziskovanja barja se začne na razstavi v Hiši Morostig in nadaljuje po tematski poti. Ta ponuja čudovite poglede razgrinja bogastvo rastlinskih in živalskih vrst in pripelje do kolišča v naravni velikosti. Tadeja Bizilj se je v tokratni nedeljski reportaži s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko krajinskega parka Ljubljansko barje, odpravila po barju.

Katastrofalni potres v Furlaniji leta 1976 je močno prizadel kraje v Zgornjem Posočju. Med drugimi je uničil tudi vas Breginj. Od nekdanje slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru Breginja. In tu je bila že pred leti postavljena muzejska razstava kot spomin na stare čase. Razstavo je takrat v sodelovanju s Turističnim društvom Breginj pripravil Goriški muzej, leta 2000 pa je upravljanje te zbirke prevzel Tolminski muzej, ki se je takrat odcepil od Goriškega muzeja. Upravljanje zbirke pomeni, da je treba poskrbeti za predmete, postavitev in obnovo, zato so se v Tolminskem muzeju ob pomoči Občine Kobarid odločili, da razstavo nekoliko osvežijo. Postavili so nove panoje s prenovljenim besedilom, delno so preuredili tudi samo postavitev. Vse to bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.