Nedeljska reportaža

Kropa velja za zibelko slovenskega železarstva z več kot 700-letno tradicijo izdelovanja žebljev in orodja. Prijeten sprehod po kraju, nekdanjem kovaškem središču, razkrije obiskovalcu bogato kulturno dediščino. Javni zavod Turizem in kultura Radovljica je pred kratkim končal projekt Družinska doživetja v Kropi, s katerim je kraj dobil dve novi tematski poti in prenovljen del območja v Kotlu. Po Kropi se je po novih poteh sprehodila Tadeja Bizilj.

Pred 100 leti so na Dolenjskem odkrili Županovo jamo, eno izmed lepših turističnih jam pri nas. Ima 7 podzemnih dvoran, bila je kulisa za snemanje filmov, je pa tudi zanimiv kraj za tiste, ki jih zanima podzemni svet – ne le za jamarje, ki lahko dostopajo do predelov, ki obiskovalcem niso dostopni, temveč tudi za tiste, ki želijo izvedeti več o živalih v jami. V tokratni Nedeljski reportaži tako ne bomo občudovali le kapnikov, temveč tudi podzemni živalski svet - jesensko obdobje je na primer zelo zanimivo za opazovanje netopirjev, ki v jamah najdejo zatočišče.

Minuli vikend je potekal 14. festival Grosuplje v jeseni, nedeljsko dogajanje pa se je preselilo nekaj kilometrov stran od Grosuplja - nad vas Cerovo. Tam stojita lepo ohranjeno obzidje in cerkev: protiturški tabor, ki letos praznuje 500 let. Dan tabora je pričaral pravo zgodovinsko vzdušje s stojnicami, kulinariko, z delavnicami, glasbo in gledališkimi predstavami. Za radijsko oddajo Nedeljsko reportažo pa smo tabor in njegovo zgodovino spoznali ob neki drugi priložnosti.

Gôrski ali tudi planinski nosač je izraz, ki se uporablja v planinski in gorniški terminologiji za osebo, ki je v preteklosti, predvsem v času zgodnjih raziskovanj gora in prvih odprav, nosila opremo, hrano, drva ali druge potrebščine za skupino, ali posameznika, ki jo je, ali pa ga je, vodil gorski vodnik. Poleg, lahko bi rekli osebnih nosačev, pa so bili zelo znani tudi nosači, ki so s pomočjo oslov, mul in konjev, do pred nekaj desetletji nazaj oskrbovali planinske koče.

V ekosistemih imajo izjemno pomembno vlogo ptice roparice. Kot vrhnji plenilci prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja, hkrati pa so tudi občutljivi bioindikatorji stanja okolja, v katerem živimo. Veterinarska pomoč in zaščita ptic roparic je eden od ključnih delov projekta Interreg AVIATOR – Preživetje in prilagajanje ptic plenilk s pomočjo poglobljenega poznavanja, zdravljenja ter primernega ozaveščanja ljudi«, ki ga izvajajo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani v partnerstvu z ljubljanskim živalskim vrtom ter Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Gre za mednarodno sodelovanje različnih ustanov v podonavski regiji, ki ga vodijo v Znanstvenem inštitutu za veterinarstvo v Beogradu. Petra Medved je v današnji Nedeljski reportaži obiskala Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete v Ljubljani, na kateri poleg naštetih vrst živali zdravijo tudi prostoživeče živali, najpogosteje ptice. Tudi ob pomoči projekta AVIATOR so od začetka projekta aprila lani sprejeli in veterinarsko oskrbeli 173 ptic roparic.

Na fotografiji mladi kragulj (Accipiter gentilis), arhiv fotografij Klinike za ptice, male sesalce in plazilce VF UL.

Obiskali smo Vodomčev gaj, urejeno in ograjeno območje življenjskih prostorov mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Med drugim je to raj za ptice in "bencinska črpalka" za ptice selivke na njihovih selitvenih poteh prek zemeljske oble. Tam je zato tudi ornitološka postaja, kjer ornitologi obročkajo ptice. Sicer pa ta "učilnica na prostem" leži na naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca, ki je dolga 5.200 metrov in nas pelje do zanimivih in zelo različnih postojank: od Vodomčevega gaja, izvira Podlomščice, Županove jame do Tabora nad Cerovim.

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. Vsi slovenski muzeji imajo v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu.

Domačija največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca – letos je minilo 170 let od njegovega rojstva – na Senožetah nad Rimskimi Toplicami je posebnost. Ne le, da se omenja že sredi 13. stoletja, čeprav je Aškerčev rod v letu francoske revolucije tja zanesel Matija Aškerc. Skozi stoletja je ohranila svoj prvotni značaj, ostala v družinbskih okvirih in ohranila tradicionalne kmetijskeg dejavnosti tega prostora. Za vse to so zaslužni daljni pesnikovi sorodniki, ki z namajhnim trudom s tradicijo izvirno bogatijo naš čas.

Foto: Stane Kocutar

12 dni, več kot 10 kavnih posesti in prav toliko različnih družinskih in podjetniških zgodb. Zgodb o preživetju in iznajdljivosti na eni ter sodobni inovativnosti na drugi strani. Strast pridelovalcev izbrane kave v Kolumbiji združuje vse našteto. Darja Pograjc se je z ekipo iz slovenskega podjetja, ki uvaža, praži in streže izbrano kavo, odpravila na »potovanje k izvoru«. To je pot, ki jo opravijo pražarji, vodje kavarn in baristi, ko obiščejo državo pridelovalko, da bi spoznali celoten proces – od semena do skodelice. Kolumbijo so obiskali konec maja, ko tam poteka glavno obiranje kavnih češenj in nastala je Nedeljska reportaža.

*Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.

Festival Spider je prav poseben plesni festival. Vsako leto konec junija se ljubljanski park Tivoli prelevi v tridnevno plesno prizorišče. Festival radikalnih teles se je letos odvil že petnajstič po vrsti, od 24. do 26. junija. Od srede do petka se je v Plečnikovem avditoriju in bližnji okolici zvrstilo več dogodkov s področja sodobnega plesa in performativnih umetnosti. Nastopilo je več kot 80 umetnic in umetnikov iz več kot petnajstih držav pod krovno temo Ne vemo, česa ne vemo. Reportažo z zadnjega dne festivala je pripravil Miha Žorž.