Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o dogajanju v ameriški in slovenski politiki.

Celoten članek in video si oglejte in preberite na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o Janševi zaustavitvi objave razpisa o vpisu na fakultetni študij. 

Vlada v četrtek ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v  prihodnje študijsko leto, ker te točke ni obravnavala, je na konferenci o  razmerah s covidom-19 povedal predsednik vlade Janez Janša. Gradivo bo  treba do prihodnjega tedna dopolniti s podatki o prihodnjih potrebah po  delavcih, je bil njegov argument. O Janševi potezi sta v tokratnem videokomentarju razpravljala Ali Žerdin in Janez Markeš.

Več na delo.si.

EU pri dobavah cepiv ni ravnala narobe in jo je zato napačno obtoževati, je prepričan Markeš. So pa napačno ravnala podjetja. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratnem videokomentarju govorila o cepivih, zamudah pri dobavi  in vlogi Evropske unije. Žerdin je uvodoma povedal, da so mnogi  starejši, ki sicer spadajo med prednostne skupine pri cepljenju, še  vedno na čakalnem seznamu. »Korporacija Pfizer ni dobavila dogovorjenih  zalog cepiva, zapleta se tudi s pogodbenimi obveznostmi drugih  proizvajalcev cepiv in tako kot se zdi, da je celo EU v pogovoru s temi  proizvajalci cepiva premajhna entiteta, da bi lahko avtoritativno  zahtevala, da dobavijo količine, ki so že bile plačane.« 

Markeš se je odzval, da je res, da je EU v razvoj teh cepiv vložila  milijarde v sodelovanju s podjetji, kot so Pfizer, AstraZeneca in Moderna, in sicer z zavezo, da bo zato deležna posla. »Da bodo ta  cepiva, če bodo in kadar bodo uspešna, dobavljena EU. To je bila  investicija. In ta podjetja so zdaj pogodbo očitno izneverila iz  razločnih razlogov.« Dodal je, da je ena od interpretacij tudi ta, da  lahko ta podjetja cepiva komu drugemu bolje prodajo. 

Več na delo.si!

Delova komentatorja o nedopustno visokih zaslužkih v zdravstvu z izkoriščanjem informacijske prednosti in dostopa do odločevalcev.

»Eno oko imava uperjeno čez ocean, v prisego novega ameriškega predsednika, a poglejva najprej v domačijo in neverjetno informacijo, ki jo je objavila novinarka Alenka Marovt na Pop TV,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. Namreč informacijo o tem, kakšni so bili zaslužki institucije, ki jo vodi zdravnik dr. Marko Bitenc. Konkretno astronomski zaslužki z izvajanjem hitrih testiranj. 

Več na delo.si.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin razpravljata o policijskih plačah in žrtvah epidemije.

Voajerji so dobili zanimivo branje, plače policistov in podatke, v kateri enoti delajo, je dejal Ali Žerdin, ki je presenečen predvsem nad tem, da se informacijski pooblaščenki objava tega seznama ni zdela sporna. Janez Markeš je  menil, da gre za zlorabo javnih podatkov za doseganje političnih  ciljev. »Gre za tipično trumpovsko gesto, ki z državništvom nima veze.  Objava je nedostojna in prezira vredna,« je ocenil Markeš.

Več na delo.si.

»Slovenska demokracija je zrela za vnovičen premislek, sedanja oblast pa je visoko toksična,« ugotavlja Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat spregovorila predvsem o konstruktivni nezaupnici, ki jo bo opozicija v parlament vložila 15. januarja.  »Ta datum se mi zdi precej odmaknjen, saj o konstruktivni nezaupnici  poslušamo že dalj časa,« pravi Žerdin in dodaja: »Nekaj se vendarle  premika, toda kar je znano do sedaj, je, da koalicija nima potrebne  večine 46 glasov.«

Svoj pogled je pristavil Markeš: »Koalicija Karla Erjavca nima večine.  Na dlani pa je, da je zahteva po zamenjavi visoka, da je slovenska  demokracija zrela za vnovičen premislek in da sedanja oblast visoko  toksična.«

V nadaljevanju je Žerdin sedanje stanje opisal kot mrtvi tek po plundri  in predlagal: »Pojdimo na predčasne volitve. Toda tega ne morem v  resnici predlagati, saj Slovenija nima ustavno veljavnega volilnega  sistema. Zadrega je torej še večja, kot se zdi na prvi pogled.«

»Mislim, da imamo v Sloveniji večji problem od covida-19. To je sama vlada,« za slovo od leta 2020 pove Janez Markeš.

»Dober dan zadnjič letos. Čez tole grozno leto bova naredila počasi križ, pred tem pa evidenco,« so prve besede Alija Žerdina v zadnjem Od srede do srede z letnico 2020. »Covid. Državi gre slabo. Po primerjavah med državami se je večja tragedija zgodila samo še Belgiji. Zakaj?«

»V prvem valu v pomladnih mesecih smo imeli glede tega, kako je bila  epidemija zamejena, zajezena, eno najbolj ugodnih rešitev. V jesenskih  mesecih pa izjemno, izjemno tragično,« nadaljuje Žerdin. »Spomladi smo  poslušali, česa vsega vlada Marjana Šarca ni naredila. Ko se je rast epidemije v prvem valu umirjala, se je vlada ukvarjala z nečim, čemur je premier Janez Janša rekel poskus poenotenja tako imenovane stroke. To je vodilo v  obglavljenje vrha Nacionalnega inštituta za javno zdravje, strokovnjak  za epidemiologijo je bil postavljen na stranski tir. Zatem strokovnjakov  za epidemiologijo ni bilo več oziroma so bili praktično neslišni. Na  čelu inštituta imamo strokovnjaka za javno zdravje Milana Kreka,  a je njegova ožja specialnost narkomanija. Je odnos predsednika vlade  do tako imenovane stroke razlog, da nam je šlo jeseni toliko slabše?«  vpraša Žerdin.

»Pri igrah zaupanja ne gre samo za vprašanje ali ljudstvo, prebivalci,  javnost zaupajo vladi, ampak tudi za to, ali oblast zaupa ljudstvu.  Sporočilo oblasti, kot sem ga razumel, je, da ljudstvu ne gre zaupati,  ker se bo obnašalo neodgovorno,« še pove Žerdin.

»Karieristična bitka, ki se je začela v začetku 90. letih, je preslikava tega, kar se dogaja danes,« ugotavlja Janez Markeš.

»Trideseto obletnico plebiscita praznujemo v nenavadnih časih,« današnji pogovor, znova iz daljave, uvede Ali Žerdin. »Miti, povezani s plebiscitom, ugašajo,« pove, pri čemer ima v mislih zapis Tineta Hribarja, ki je v Sobotni prilogi opozoril na dvojni atentat na Demos.

Ta zapis tudi Janez Markeš označuje za izjemno pomemben  dokument. »Preprosto zato, ker je na neki način pokazal, kako v tistem  času pred tridesetimi leti ni bilo enotnosti, o kateri smo ves čas  poslušali, da je bila. Iz tega je nastal nekakšen mit, da je bil  slovenski narod enoten. Narod je že bil enoten, elita, odločevalci, pa  očitno ne. Šlo je za razliko, ali se plebiscit izvede v formuli  zavezujočega ali le posvetovalnega, in kaj bi to dolgoročno pomenilo.  Povezano je s Francetom Bučarjem, tedanjimi socialisti in Petrom Jambrekom.«

»Poanta zapisa akademika Hribarja je, da so nekateri delali državo,  nekateri pa kariere. Ta poanta je zelo uporabna tudi za današnji čas,«  nadaljuje Žerdin. 

V času osamosvajanja zasledimo like, ki jih lahko z današnjim pogledom  označimo za čiste, še pove. Po njegovem mnenju so to ob omenjenem  Bučarju Jože Pučnik, Tine Hribar, Franc Zagožen, Matevž Krivic. Spomenki Hribar pa gre zasluga pri doseganju enotnosti elite pred plebiscitom, doda Žerdin.

Markeš se sprašuje, ali je res edina prava smer politike v Sloveniji antijanševska oziroma biti nejanša.

V tokratnem komentarju sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš dotaknila perspektive slovenskega političnega prostora. Zdi se, da je  med potencialnimi kandidati za mandatarja, če bi konstruktivna  nezaupanica seveda uspela, tudi Karel Erjavec, je  uvodoma povedal Žerdin. »Njega oba poznava dolgo časa, saj je star  politični maček, morda bi lahko namesto oznake maček rekla tudi lisjak.  Postavlja pa se vprašanje, ali je ta možak lahko primerna alternativa  sedanjemu predsedniku vlade – Janezu Janši.«

Markeš odgovarja, da gre za široko polje premisleka in debate. Sam upa,  da do tega ne bo prišlo. Če pogledamo analitično, pa je očitno ponudba  na mizi. »Kolikor poznam Erjavca, je to pozicijo izsilil, verjetno je  sam predlagal ali morda šel do tistih, ki si bi želeli, da Janša ne bi  bil več predsednik vlade, in izrazil pripravljenost za to pozicijo pod  določenimi pogoji. In seveda navsezadnje ponuditi najboljšo možno  alternativno – samega sebe. Tako je bilo verjetno videti, saj je taka  njegova politična metoda.«

Vprašanje pa je, ali je to za Slovenijo res alternativa, opozarja  Markeš. Kot nadaljuje, imamo po eni strani argumente, ki pravijo, da je  to vlado treba zamenjati, ker je tako škodljiva, da bi bilo dobro  sprejeti kakršen koli ukrep, da bi imeli katerega koli mandatarja, samo  da ne bi bil tako škodljiv in ogrožajoč, kot je ta. »In lahko si  predstavljamo oziroma se postavimo v kožo vseh segmentov: v javni  upravi, v medijih, mogoče celo v gospodarstvu, zlasti pa na javnih  medijskih pozicijah, kot sta RTV in STA, in v kulturi – ki bi dejansko  in upravičeno tako razmišljali. Ki bi rekli, kdorkoli je boljši, ker  slabše od tega ne more biti. Nihče ni tako brutalen, revanšističen,  iracionalno sovražen, kot je ta. Ta del bi vsekakor razumel.« A kot meni  Markeš, se postavi vprašanje, ali je edina prava smer politike v  Sloveniji biti nejanša, biti antijanša – ne pokazati nikakršnega  izvirnega, smiselnega in v jutrišnji dan usmerjenega koncepta?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o javnem spodbujanju sovraštva.

V glasilu, ki ga komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš ne nameravata poimenovati, je ta teden izšel zapis, ki pravi, da je  virus božje delo, ki bo prinesel očiščenje, pri katerem bo najbolj  naklonjen beli rasi. V uredništvu glasila trdijo, da gre za gloso.

Ali Žerdin je prepričan, da se tako odkrit rasizem, kot veje iz tega  članka, v našem prostoru še ni pojavil. »Gre za javno spodbujanje in  razpihovanja sovraštva. Za nestrpnost,« trdi Janez Markeš, ki je  prepričan, da bi morala država po uradni dolžnosti reagirati.  

---