Odstrta dediščina

Na Idrijsko-Cerkljanskem deluje pestra paleta rokodelk in rokodelcev na različnih področjih ustvarjanja, ki ohranjajo rokodelsko tradicijo, rokodelska znanja prenašajo na mlajše generacije ter bogatijo trg s ponudbo kakovostnih tradicionalnih ročnih izdelkov, prilagojenih željam sodobnega človeka. 

Med njimi je tudi rokodelka Alenka Rupnik iz Idrije, sicer upokojena inženirka strojništva, ki se v okviru svoje blagovne znamke Arstat ukvarja s tkanjem volne ovac lokalne reje na statvah, s predenjem volne na kolovratu, s tkanjem ter z novimi oblikovalskimi pristopi k tradicionalnim znanjem. 

Je tudi predsednica rokodelske sekcije Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno. Svoje rokodelsko znanje redno predstavlja na delavnicah in predstavitvah v okviru prireditev na Idrijskem, Cerkljanskem in v drugih krajih. 

22. avgusta bo sodelovala tudi na Prazniku idrijskih žlikrofov v idrijski Mejci, v posebnem rokodelskem kotičku, ki ga sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. O ročnem tkanju ter o svetovih ustvarjalnosti, ki jih ta dejavnost odpira, se je z Alenko Rupnik pogovarjala Metka Rupnik s Primorskega vala. (Foto: Bojan Tavčar)

----

Epizodo je pripravil radio Primorski val v sodelovanju z Zavodom ID20. Nastala je v okviru projekta Rokodelski kotiček na Prazniku idrijskih žlikrofov 2026. Projekt sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije.

V podcastu se pogovarjamo z Jerico Ziherl, direktorico muzeja Lapidarium. Jerica Ziherl že desetletja sooblikuje kulturno krajino Istre, kjer Muzej Lapidarium v Novigradu razume kot dinamičen prostor srečevanja zgodovinske dediščine in sodobne umetniške prakse. V pogovoru skozi projekt "Umetnost iz kovčka" razmišlja o mobilnosti umetniških idej, nomadskem značaju ustvarjalcev ter specifikah zgodovine umetnosti na Balkanu, ki jo zaznamujejo nenehni prepleti in napetosti. Dotaknemo se ključnih razlik v odnosu do kulturne dediščine pri nas in v tujini, vloge mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju spomina ter izzivov, s katerimi se soočajo lokalne institucije v širšem evropskem prostoru. Poseben poudarek je namenjen konkretnim izkušnjam povezovanja regionalne umetnosti s svetovnimi trendi, kar ponuja dragocen premislek tudi za kulturno sceno v Sloveniji.Podcast vodi: Peter Tomaž Dobrila iz KID KiblaMuzej Lapidarium: http://www.muzej-lapidarium.hr/en/Podcast je nastal v okviru projekta »Smer: kulturna dediščina«, ki ga financira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

V podcastu se pogovarjamo s Caroline Fernolend, eno najvidnejših evropskih zagovornic varovanja kulturne dediščine in predsednico Fundacije Mihai Eminescu Trust iz Romunije. Caroline že desetletja deluje na področju ohranjanja zgodovinskih vasi v Transilvaniji, kjer kulturno dediščino razume kot živo in skupnostno prakso, tesno povezano z ljudmi, ki v teh okoljih živijo. V pogovoru razmišlja o tem, kako lahko lokalne skupnosti prevzamejo aktivno vlogo pri varovanju dediščine, kako se tradicija povezuje s sodobnim življenjem ter zakaj je kulturna dediščina pomemben temelj trajnostnega razvoja podeželja. Dotaknemo se pomena dediščinskih skupnosti, vloge mednarodnega sodelovanja, vključevanja mladih ter ključnih izzivov, s katerimi se danes sooča kulturna dediščina v Romuniji in širše v Evropi. Poseben poudarek je namenjen konkretnim izkušnjam in zgledom, ki so lahko navdih tudi za manjše skupnosti v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko dediščina postane vir skupnosti, identitete in prihodnosti. Podcast vodi: Boris Bezjak iz Muzeja norosti, Trate. Prevod iz nemščine: Nava Vardjan Fundacija Mihai Eminescu Trust: https://www.mihaieminescutrust.ro/en/ Podcast je nastal v okviru projekta »Smer: kulturna dediščina«, ki ga financira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

Kako mladi razumejo kulturno dediščino? Kakšna je njihova vloga pri oblikovanju skupnostnih identitet in kaj pomeni osebni stik z dediščino v mednarodnem kontekstu?V podkastu se pogovarjamo s kuratorjema projekta PHOTO-synthesis: Local Identities, Łukaszem Wójtowiczem in Paulino Sałek, ki sta ob lanskem gostovanju mednarodne mladinske izmenjave v mestu Bytom na Poljskem spodbudila razmislek o povezanosti identitet, umetnosti in dediščine.Pogovor odpira vprašanja o pomenu dokumentiranja, raziskovanja lokalnih zgodb in vlogi mladih pri ohranjanju kulturnega spomina.--------Projekt ‘Smer: kulturna dediščina’ finančno podpira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2024. Vsebina podkasta izraža mnenje sodelujočih in ne predstavlja uradnega stališča MJU. Projekt ‘PHOTO-sythesis: Local identities’ se financira iz programa Evropske unije Erasmus+.

Ste že slišali za Polha rogovileža, lisičko iz Šumberka, ki je izgubila slamnik ali nagajive škrate s Krasa? V tokratni epizodi podcasta Odstrta dediščina se odpravljamo v svet pravljičnih doživetij v naravi. K mikrofonu smo povabili Nino Peče Grilc, ki od leta 2015 s partnerjem Urošem Grilcem snuje unikatno slovensko transverzalo pravljično-doživljajskih poti.

Nekateri jo poznajo kot kulturologinjo, nekateri kot pripovedovalko, nekateri kot nekdanjo direktorico ljubljanskega Kinodvora, a mi jo bomo spoznali kot soustanoviteljico Zavoda Škrateljc. Nina Peče Grilc v pogovoru pričara vso magičnost, ki zaznamuje njihove doživljajske poti, postavljene po celi Sloveniji.

Zavod Škrateljc je do danes ustvaril kar 7 pravljično-doživljajskih dogodivščin, katerih lične poti po naravi bogatijo številne lesene skulpture, didaktični elementi ter všečno učno gradivo, kot so pravljične slikanice, brošure in beležke, ki poti še dodatno čarobno preobražajo. Tako kulturna in naravna dediščina zaživita povsem novo življenje skozi izvirne zgodbe in pristna doživetja.

Rojstvo otroka je tudi začetek dogodivščine

Ustvarjanje družine prinese številne nove izzive, ki sta jih Nina in Uroš izkoristila na povsem samosvoj način – pričela sta z ustvarjanjem doživetij za najmlajše, ki pa so zaradi svoje sporočilnosti in izobraževalnega elementa primerni tudi za starejše generacije.

V tokratni epizodi prisluhnite, kaj pravzaprav prinese postavljanje doživljajske poti. Kljub njihovi magičnosti čarovniška paličica, ki bi pot pričarala čez noč, žal ne obstaja. Vživetje v prostor, poznavanje lokalne naravne in kulturne dediščine ter povezovanje z lokalnimi akterji predstavljajo pomemben del na poti k ustvarjanju dogodivščine. Trdo delo pa se ne zaključi z odprtjem poti. »Ko se pot odpre, se pravo delo šele začne - zanima nas, kako bo projekt deloval, kakšne učinke bo imel, kaj to pomeni za lokalno okolje in vse naše partnerje,« pripoveduje Nina Peče Grilc.

Vzor za doživljajske poti so tematski parki

S partnerjem Urošem ustvarjata kreativna doživetja na presečišču različnih področij – kulture, izobraževanja, turizma in športa. Veliko pozornost namenjata uporabniški izkušnji. »Navdihovali smo se po tematskih parkih v tujini, zlasti bližnji Avstriji in Italiji, pohodnih poteh, ki so tam sicer bolj bogate z vidika infrastrukture. Vendar pa smo sami za polnost doživetja razvili tisto plat, ki jo veliki parki ponavadi nimajo,  to je zgodba,« razlaga Nina Peče Grilc. Poti namreč ustvarijo samo del doživetja – tu imajo pomembno vlogo še izvirna zgodba v slikanici oziroma glasbeni pravljici, misija in naloge v beležnici in številni živi programi ob priložnostnih dogodkih. Šele z njihovo pomočjo otroci resnično  doživijo celostno izkušnjo.

Prava pustolovščina pa seveda tudi ni vezana na samo en kraj. Tako v Zavodu Škrateljc ponujajo že 7 različnih doživljajskih poti, vsako s svojim dodatnim gradivom. Najbolj obiskana je polhograjska, ki je z vidika pohodništva najlažja in primerna za najmlajše. Od leta 2018 je Polhov doživljajski park obiskalo že 12.000 obiskovalcev. Tako po vzoru planinskih poti nastaja prava slovenska transverzala z navihanimi škrati, čarovnicami in čarovniki ter drugimi pravljičnimi bitji v zgodbah, ki otrokom na poseben način približajo bogato slovensko kulturno in naravno dediščino.

V 30-minutnem podcastu pa lahko izveste tudi o njihovih zadnjih projektih in o tem, ali bo v transverzali svoje mesto kmalu dobil tudi najbolj poznani slovenski škrateljček Berkmandlc. 

Spletna stran zavoda Škrateljc: www.skrateljc.org

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON Heritage. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based  on Heritage. 

V tokratni epizodi podcasta predstavljamo Rudija Medveda, študenta Fakultete za turistične študije – Turistice v Portorožu, Rudijem Medvedom. V podcastu smo se pogovarjali o uspešni platformi LocalsFromZero, ki z začetkom letošnjega leta postavlja del globalne zgodbe, spletnega portala za pravični in trajnostni turizem Fairbnb.

Še leto 2019 je bilo za slovenski turizem rekordno. V turističnih nastanitvenih obratih je bilo zabeleženih največ prihodov in največ prenočitev turistov doslej. Leto kasneje je turistični sektor epidemija COVID-19 povsem ohromila. A to ne velja za ponudbene in vsebinske rešitve za post-covidni turizem. V Sloveniji se namreč lahko pohvalimo z izjemno inovativno naravnanimi posamezniki in organizacijami.

Naš sogovornik Rudi Medved pomaga lokalnim turističnim ponudnikom pri trženju in promociji doživetij, svetuje na razvojnih in izobraževalnih delavnicah ter vodi podcast TourismFromZero. V 20-minutnem intervjuju boste izvedeli več o tem, kakšni so trendi na turističnem področju. Že vse od začetka epidemije COVID-19 so v ospredje prišli drugačni trendi, kot so digitalni nomadi in minimalizem, predvsem pa je govora o bolj trajnostnem turizmu.

Rudi Medved v ospredje postavlja tudi pogled mladih na turizem: »Mlajši drugače gledamo na trajnost. Zavedamo se pomena podnebnih sprememb, saj smo s tem odraščali. Vendar sta v ospredju tudi sociološki in ekonomski vidik.«

V podcastu pa smo se dotaknili tudi večjih sprememb, ki v prihodnjih mesecih čakajo platformo #LocalsFromZero. Pridružili se bodo namreč start-up projektu Fairbnb, nekakšni pravični obliki veliko bolj znane platforme Airbnb. Tako študentska platforma postaja del veliko večjega projekta, v katerem dobiva Slovenija precej večjo vlogo. Več o tem pa prisluhnite v tokratni epizodi podcasta.

---------------------------------

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

V že sedmi epizodi podcasta Odstrta dediščina se tokrat odpravljamo na drug konec Slovenije, na Kozjansko. Pogovarjali smo se z Andrejem Černelcem, predstavnikom Mladinskega društva Bistrica ob Sotli, ki v majhni občini ob meji s Hrvaško skrbi za pestro kulturno dogajanje. Prisluhnite tokratnemu podcastu in ugotovite, kakšna je čarobna formula za oživitev vaških središč po meri mladih!

Občina Bistrica ob Sotli je ena manjših občin v Sloveniji in je leta 2020 štela 1336 prebivalcev. Najbolj je poznana po romarskem središču Svete gore, ki je zanimiva tudi z umetnostnozgodovinskega vidika. Sicer pa v središču občine, vasici Bistrica ob Sotli, že od leta 1996 deluje Klub metulj, ki je kasneje prerastel v mladinski center z močnim poudarkom na kulturnem dogajanju za mlade.

Ali je pasivnost mladih samo stereotip?

Z Andrejem Černelcem, enim od vodilnih sil dogajanja v Mladinskem društvu Bistrica ob Sotli smo se pogovarjali o tem, ali so mladi resnično bolj pasivni kot v preteklih desetletjih. V podcastu boste izvedeli več o tem, zakaj je glasba zelo pomembna za identiteto mladih. Poslušajte, kaj mladi v podeželskem okolju Bistrice ob Sotli menijo o gibanju LGBTQ+ in prizadevanjih za ekološke spremembe.

Andrej Černelc ugotavlja, da je kulturna dediščina pomembna za krepitev identitete prebivalcev. Avtentična izkušnja v kraju je namreč nekaj, kar oblikuje tudi mlade. Tako so sodelovali z lokalno šolo in Občino Bistrica ob Sotli pri razvoju aplikacije, ki obiskovalcem približa naravno in kulturno dediščino kraja.

V podcastu pa boste izvedeli tudi o tem, kaj dediščino naredi zanimivo za mlade. Kot namreč pravi Andrej Černelc: »Dediščina je vidna, vendar je veliko bolj čudovita, če te nekdo pelje do nje«. Ravno zato želijo, da Bistrica ob Sotli (p)ostane vas kulture in kulturne dediščine.

---------------------------------

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

Ko mladi poletne priložnosti za oddih in počitek od študijskih obveznosti raje zamenjajo za prostovoljno delo na eni od ohranjenih Idrijskih rudarskih hiš, zveni kot dober recept za poletje s pomenljivimi spomini. 

V šesti epizodi podcasta smo gostili Joosta Nussyja, enega izmed prostovoljcev, ki je pomagal pri delih na nekdaj zapuščeni rudarski hiši Giser. V začetku poletja je namreč stekla mednarodna prostovoljska aktivnost pri projektu Mladi za rudarsko dediščino, ki smo ga pri Društvu Idrija 2020 pripravili ob podpori programa Evropska solidarnostna enota. Dvanajst mladih iz devetih evropskih držav je poprijelo za izziv in se lotilo tritedenskega dela na nekdaj zapuščeni rudarski hiši Giser, kjer so se skozi delo spoznavali s številnimi veščinami ki so jih v preteklosti za preživetje potrebovale rudarske družine.

Joost prihaja iz Groningena na Nizozemskem, kjer je študiral kulturno geografijo. Že od nekdaj ga zanima, kako so kulture razporejene po prostoru, povezanost prostora in identitete ter kako si ljudje zamišljajo prostor. Joost si namreč v prihodnosti želi postati strokovnjak za dediščino in ravno ta želja ga je v letošnjem poletju pripeljala v Idrijo.

Podcast je potekal v angleškem jeziku.

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

Tokrat smo v okviru podcasta Odstrta dediščina obiskali Trbovlje. Pogovarjali smo se z mag. Špelo Pavli Perko, direktorico Delavskega doma Trbovlje, ki v zadnjih letih postaja ena vodilnih organizacij v Sloveniji na področju novih medijev in sodobnih pogledov na (industrijsko) dediščino.

Delavski dom Trbovlje je v zadnjih letih pomembno zaznamoval največje mesto v Zasavju, kjer je še donedavna premogovnik bil največji zaposlovalec. Po večjih težavah, ki jih je predvsem na področju zaposlovanja doživelo celotno Zasavje, pa je ravno Delavski dom Trbovlje poleg podjetja Dewesoft in pospeševalnika Katapult izrazito spremenil podobo mesta. Špela Pavli Perko je na na direktorskem mestu nasledila mag. Zorana Pozniča, kasnejšega ministra za kulturo, ki je gostoval tudi v naši zadnji številki revije TBI.

S sogovornico Špelo Pavli Perko smo govorili o virtualnem muzeju rudarstva, 4. dritlu, ki predstavlja nadgradnjo tradicionalnega obiska rudnika. V okviru Delavskega doma Trbovlje ravno tako poteka vsakoleten odmeven novomedijski festival Speculum Artium, ki odkriva nove pristope na preseku tehnologije in umetnosti, in ga lahko primerjamo z odmevno Ars Electronico v avstrijskem Linzu.

V tokratnem podcastu pa prisluhnite tudi o tem, zakaj so mladi pomembni za prihodnost kulturne dediščine. V Delavskem domu Trbovlje to nenazadnje dosegajo tudi skozi Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, kjer sodelujejo z MMC Kibla (Maribor) in društvom Pina (Koper). Kakor poudarja Špela Pavli Perko: »Industrijska kultura tako ohranja pozitivno sintagmo lokalne skupnosti kot skupka iznajdljivih na tehnologijo povezanih ljudi. In to je tradicija, ki sega 200 let nazaj v zgodovino. V 21. stoletju jo lahko pokažemo mladim na bolj sodoben način.«

Vabljeni k poslušanje celotne nove epizode na spodnji povezavi, na naš podcast pa se lahko naročite tudi v vašem najljubšem odjemalcu, kar pomeni, da boste dobili novo epizodo že takoj ob izidu!

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

V okviru našega podcasta Odstrta dediščina se tokrat odpravljamo v kraje, ki so znani po burji, kamnu in hribih. Pogovarjali smo se z Navo Vardjan, direktorico Zavoda Dobra pot, ki odkriva nove smeri in poti kulturne dediščine v Brkinih in na Krasu. V krajšem pogovoru spoznajte, zakaj se delo z mladimi splača tudi na podeželju.

Zavod Dobra pot sodi med nevladne organizacije, ki se skozi številne programe, delavnice, mednarodne projekte, tabore in mladinske izmenjave vestno in predano ukvarja z razvojem in ohranjanjem dediščine na območju slikovite pokrajine Brkinov. Ob zavedanju pomembnosti dediščine želijo skozi raznovrstne aktivnosti spodbujati vrednote, ki jih lahko spoznavamo skozi dediščino, ter pokazati, zakaj je življenje na podeželju priložnost tudi za mlade.

V tokratni epizodi podcasta spoznajte, kaj je bilo tisto, kar je pretehtalo, da je Nava Vardjan pred leti s še nekaj pogumnimi posamezniki ustanovila zavod. Kot boste spoznali tudi v pogovoru, ugotavlja, da je dediščina ogromna in (še) neizkoriščena priložnost, saj ima potencial v turizmu, ozaveščanju mladih in je pomembno vezivo med generacijami.

V nadaljevanju pogovora boste izvedeli več o samih Brkinih – kaj je specifično za to hribovito pokrajino med Notranjsko in Krasom. Odgovarja tudi na dilemo – spadajo Brkinci pod Primorsko, Notranjsko, bolj na Kras, ali pa ostajajo »zgolj« Brkinci?

Še posebej pa Nava Vardjan izpostavlja pomen mladih za ohranjanje kulturne dediščine. Prisluhnite pogovoru in spoznajte, kako v zavodu nagovarjajo mlade, kakšne aktivnosti organizirajo za njih. Mladi namreč tudi na območju Brkinov zapuščajo podeželje in se selijo v večja mesta, kjer je več blišča in morebitnih priložnosti za delo. Z Navo Vardjan tako ugotavljamo, kako obrniti ta trend v bolj pozitivno smer, tudi z vključevanjem ranljivih skupin, med njimi starejših. Velikokrat pa je do tja dolga pot, ki pa jo je zavod Dobra pot že dodobra odkril.

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.