Ena od pogostih zelenjav v italijanski kuhinji je radič. Na žaru z oljčnim oljem, s polento, v rižoti ali solati. Že rimski naravoslovec Plinij Starejši je o njem pisal kot o čistilcu krvi; ker gre za cikorijo, so njegove korenine po praženju in mletju uporabljali tudi kot nadomestek za kavo.

Iz cikorije so se razvile različne sorte, poimenovane po italijanskih pokrajinah, kot na primer treviški, castelfranco, verona in goriška roža. In prav o tem zadnjem, bolj poznanem kot solkanski radič ali sukenski regut, izvemo več pri največjem pridelovalcu v Solkanu, na kmetiji Koršič pri Teji in Boštjanu.