Besedilo interpretirata robota umetne inteligence spletišča Notebook LM.
Zato se lahko pojavi, da določenih izrazih in besedah naglas v besedilu ni čisto pravilen.
Vsebina pogovora se nanaša na učno gradivo predstavljeno učencem OŠ Vojnik pri predmetu fizika v 9. razredu.
Učno gradivo in pogovori v drugih jezikovnih različicah so dostopni na spletni strani OŠ Vojnik na naslovu:
https://sites.google.com/view/ovojnik/9-razred/fizika-9
********************************************************************
ATMOSFERA V naravi lahko opazimo številne oblake, ki nastajajo, izginjajo ter potujejo po nebu. Zasledimo lahko tudi različne oblike padavin, ki omogočajo življenje na Zemlji, kot ga poznamo danes. Takšni pojavi so mogoči le zato, ker Zemljo obdaja plast zraka, ki jo imenujemo atmosfera. Ta nima ostre meje z vesoljem. Do višine 5 km je približno polovica mase celotne atmosfere, do višine 2 0km okoli 90 %, do višine 50 km pa že več kot 99 %.
ZRAČNI TLAK Velikost tlaka v kapljevinah (hidrostatični tlak) smo enostavno izračunali s podatkom o specifični teži kapljevine in globino. To smo lahko naredili, ker kapljevine ni mogoče kaj veliko stisniti in je specifična teža približno enaka na globini enega metra ali pa 10000 m.
Veliko drugače je pri plinih. Plini so stisljivi. Njihova specifična teža je močno odvisna od temperature. Pri zraku, ki je mešanica plinov, pa se pojavi še vlažnost. Prisotnost molekule H2O velikokrat odigra pomembno vlogo povezano s tlakom v zraku.
FIZIKALNE LASTNOSTI ZRAKA, tlak, specifična teža, temperatura in vlažnost so v medsebojni odvisnosti. Če se spremeni ena od lastnosti, to zagotovo vpliva na ostale.
Zemlja z gravitacijsko silo zadržuje plast zraka okoli sebe, ta pa zato povzroča tlak na njeno površino. Zračni tlak se z nadmorsko višino zmanjšuje in se na višini 50 km približa vrednosti 0 bara. S spreminjanjem tlaka se spreminja tudi specifična teža zraka. Pri normalnem zračnem tlaku na zemeljski površini in sobni temperaturi je ta okoli 12 N/m3.
Gostota zraka se lahko spreminja tudi s temperaturo. Segret zrak se razpne in postane redkejši. Na gostoto zraka vpliva tudi vlažnost. Vlažen zrak je redkejši od suhega zraka. Molekule vodne pare so namreč lažje od molekul zraka (dušik, kisik). Vlažen zrak se zato dviga in s seboj odnaša vodno paro.
VREMENSKA DOGAJANJA
Zaradi sprememb temperature in zračnega tlaka se v najnižji plasti atmosfere pojavljajo različni vremenski pojavi, ki omogočajo kroženje vode v naravi. Najpomembnejše je GIBANJE ZRAKA - veter. Tega povzročajo tlačne razlike, ki so posledica različne temperature in vlažnosti zraka. Topel zrak se zaradi manjše gostote od okoliškega hladnejšega zraka prične dvigati. Na teh območjih je zato manjši tlak, ki povzroči, da začne na to območje pritekati okoliški zrak. S tem nastajajo vetrovi.
Področjem z različnimi zračnimi tlaki rečemo tudi:
CIKLON - območje nizkega zračnega pritiska in ANTICIKLON - območje z visokim zračnim pritiskom.
Premikanje zračnih mas med tema dvema področjema imenujemo fronte.
NAPOVEDOVANJE VREMENA
Za napovedovanje vremena moramo poznati podatek o gibanju zračnih masah na določenem delu planeta. Podatki in meritve o teh gibanjih so v veliki meri javno dostopni. Meritve opravljamo z vremenskimi postajami na tleh, radarji in sateliti.
Od nekdaj rezultate teh meritev zapišemo v sinoptične karte, ki nakazujejo, kakšno bo vreme.
NASTANEK OBLAKOV (oblaki so v troposferi)
Vlažen zrak, ki se dviga, postaja redkejši in se ohladi. Med ohlajanjem se molekule vodne pare združijo v kapljice, vodna para kondenzira. Nastale kapljice vidimo kot oblake. V nekaterih oblakih je temperatura tako n
