Share Oscilacije
Share to email
Share to Facebook
Share to X
Elektroakustična glasba med popularno glasbeno kulturo in zvočno umetnostjo
Dokumentarni cikel oddaj o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi tokrat usmerjamo k mejam elektroakustike - v smeri popularne glasbene kulture na eni strani in zvočne umetnosti na drugi.
Četrti del radiofonske dokumentarne serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe
V zgodovinskem pregledu se pomikamo k drugi generaciji skladateljev, ki so ustvarjali elektroakustično glasbo, k ustvarjalcem, med katerimi so nekateri elektroniki posvetili velik, celo največji del svojega glasbenega opusa, ali pa so se redno vračali v studie in iskali možnosti za takšno snovanje. Sogovorniki in avtorji glasbe v izboru bodo Bor Turel, Boštjan Perovšek, Marjan Šijanec, Brina Jež Brezavšček, Uroš Rojko in drugi.
Pregled zgodovine glasbenega eksperimenta pri nas in premislek fenomena
V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Drugi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe
V Arsovem art ateljeju nadaljujemo cikel oddaj Oscilacije. V drugi o sedmih oddaj o zgodovini slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe bo Primož Trdan predstavljal zgodne mojstrovine, nastale v režiji slovenskih avtorjev v studiih za elektroakustično glasbo od Pariza, Utrechta do Beograda, od Freiburga do Sydneya.
Prvi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe
Skladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu, a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merkù je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkùja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe.
Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah v seriji Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.
The podcast currently has 10 episodes available.