V zadnjih letih je bilo slovensko gradbeništvo eno ključnih gonil gospodarske aktivnosti – zdaj pa se sooča z očitnim ohlajanjem. Bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju 2025 znižal za 0,8 %, pri čemer so k temu največ prispevale prav zmanjšane gradbene investicije. Vrednost gradbenih del je bila lani nižja za 9 %, pri inženirskih objektih pa kar za 12,5 %.

V novi epizodi podkasta Ozadja raziskujemo, zakaj se je sektor znašel v tem položaju, kakšne so posledice za celotno gospodarstvo in kakšne rešitve predlagajo strokovnjaki.

Z nami sta:

• Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,

• Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS.

V pogovoru izveste:

• zakaj je upad gradbene aktivnosti presenetil celo ministre,

• kako se upad v gradbeništvu odraža v drugih gospodarskih panogah,

• kako kadrovski izzivi in umanjkanje inženirskih podjetij vplivajo na izvedbo projektov,

• kako zapletena zakonodaja in dolgotrajni postopki ovirajo investicije,

• in kako bi lahko popoplavna obnova doprinesla k ponovni rasti sektorja.

Spoznali boste tudi konkretne pobude GZS za stabilizacijo panoge – od gradbenega trojčka (ZIP, SSIG, AGI) do izobraževalnega programa Akademije gradbenih investicij, ki je že usposobila več kot 300 udeležencev.

"America First" ni več le slogan, ampak realnost z zelo konkretnimi posledicami. ZDA so pod predsednikom Trumpom leta 2025 zanetile globalno carinsko vojno, ki močno spominja na šok pandemije – nekateri ji pravijo kar Trumpovirus.

V novi epizodi podkasta Ozadja razkrivamo, kako je ameriška politika America First pod predsednikom Trumpom v letu 2025 sprožila val gospodarskih pretresov po vsem svetu. V ospredju so carine, ki so v nekaterih primerih presegle celo 100 %, posledice pa občuti tudi slovensko gospodarstvo.

Gost tokratne epizode je Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe na GZS, ki pojasnjuje:

• kakšne so trenutno veljavne ameriške carine in kdo jih najbolj občuti,
• kakšen je odziv EU, Kitajske in drugih globalnih igralcev,
• kako se lahko slovenska podjetja zaščitijo pred negativnimi učinki carinske politike,
• in ali obstajajo realne alternative ameriškemu trgu.

Pogovarjamo se tudi o tem, kako dolgotrajne bi lahko bile trenutne napetosti, katere panoge so najbolj izpostavljene in kakšne priložnosti (če sploh) lahko iz takšne situacije izhajajo.

Kljub zadostnim surovinam, znanju in tehnološkim zmožnostim Slovenija še vedno ne izkorišča vseh potencialov bioplina in biometana – obnovljivih virov, ki so ključni za razogljičenje gospodarstva in energetsko neodvisnost.

V novi epizodi podkasta Ozadja razkrivamo, zakaj so bioplinarne pomemben člen krožnega gospodarstva, zakaj je njihova podoba v javnosti pogosto izkrivljena – in kako lahko država in podjetja skupaj ustvarijo stabilnejše pogoje za njihov razvoj.

V tokratni epizodi podkasta Ozadja gostimo:

dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

Matjaž Durič, predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina

Skupaj odpiramo ključna vprašanja:

Kako spremeniti percepcijo bioplinarn kot "okoljskega problema"?

Zakaj potrebujemo podporno shemo za proizvodnjo biometana?

Kako dragocen je stranski produkt – digestat – za slovensko kmetijstvo?

In kaj bomo naredili, če bodo državna ušesa ostala gluha za pobude sektorja?

Slovenija si je v NEPN zadala cilj 10 % obnovljivih plinov do leta 2030. A brez jasnih podpornih mehanizmov in proaktivne energetske politike ta cilj ostaja le želja na papirju.

Prisluhnite pogovoru s strokovnjaki, ki si prizadevajo, da bi biometan postal realen del naše energetske prihodnosti.

V najnovejši epizodi podkasta Ozadja se z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal pogovarjamo o eni ključnih tem za konkurenčnost slovenskega gospodarstva – obremenitvi plač zaposlenih s prispevki in davki.

Slovenija se uvršča med države z najvišjimi davčnimi obremenitvami plač v Evropi, kar vpliva na konkurenčnost podjetij, rast plač in zadrževanje ključnih kadrov. V epizodi razpravljamo o ugotovitvah analize GZS, ki razkriva, koliko neto dohodka bodo zaposleni izgubili v obdobju 2023–2026, ter zakaj bi lahko napovedane reforme dodatno poslabšale razmere.

Osvetlimo tudi predloge GZS za razbremenitev stroškov dela, vpliv visokih cen električne energije na poslovno okolje in odziv vlade na opozorila gospodarstva.

Prisluhnite pogovoru in izvedite, kako lahko pravi ukrepi pripomorejo k večji konkurenčnosti slovenskih podjetij ter boljšemu življenjskemu standardu zaposlenih.

V najnovejši epizodi podkasta "Ozadja" se poglobimo v predlagani davek na premoženje oziroma stanovanjske nepremičnine, in njegov vpliv na razbremenitev stroškov dela. Izhodišča vlade za nov davek so v javnosti sprožila številne razprave in pripombe. V javni razpravi je na Ministrstvo za finance prispelo kar 521 pripomb, predlogov in komentarjev. Strokovno stališče je podala tudi Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS, zato v tokratnem podkastu gostimo njenega direktorja Boštjana Udoviča, ki deli svoje poglede na predlog in opozarja na posledice. 

Boštjan v podkastu navede konkretne pomisleke glede verjetne neskladnosti z Ustavo RS. Pojasnjuje, zakaj je predlagana davčna stopnja 1,45 % nesorazmerno visoka in kakšen vpliv bi lahko imela na lastnike nepremičnin ter na trg na splošno. Razpravljamo tudi o vplivu oprostitve davka za prvo stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik prebiva, ter o zmanjšanju davka za oddajanje stanovanjskih nepremičnin v najem. 

V epizodi se dotaknemo skeptičnih pogledov na učinkovitost predlagane obdavčitve pri spodbujanju aktivacije praznih stanovanj in spregovorimo o rešitvah, ki bi bolje doprinesle k temu cilju. Izpostavimo tudi nujno odpravo zastarelega sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter pravično obdavčitev poslovnih nepremičnin. Obenem pa Boštjan pojasni tudi, zakaj je povezovanje tega davka z razbremenitvijo stroškov dela povsem neprimerna.

Za konec epizode Boštjan Udovič deli svoja priporočila Vladi RS glede priprave sprememb sedanje obdavčitve nepremičnin. Prisluhnite poglobljeni analizi in strokovnim mnenjem v tem zanimivem podkastu.

Pogovor vodi Jernej Kovač.

V tokratni epizodi podkasta Ozadja smo se ob koncu leta ozrli na pretekle dogodke, ki so zaznamovali slovensko in mednarodno gospodarsko okolje, ter pogledali v prihodnost, ki nas čaka v letu 2025. Gostja epizode je bila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, ki je z nami delila vpogled v aktualno stanje slovenskega gospodarstva in prizadevanja GZS za bolj konkurenčno poslovno okolje.

Pogovarjali smo se o tem, kako globalne razmere, kot so vojne, geopolitične spremembe in omejevanje globalne trgovine, vplivajo na slovensko izvozno gospodarstvo, ter kako so na domačem pragu nove obremenitve, birokracija in cene energentov dodatno zaznamovale poslovno okolje. Vesna je poudarila ključne korake, ki jih je GZS letos naredila – od izboljšanja zakonodaje in podpore podjetjem pri soočanju z izzivi do aktivne vloge pri oblikovanju strateških usmeritev za prihodnost.

Dotaknili smo se tudi aktualnih vprašanj:

Kako GZS sodeluje z vlado pri uresničevanju ukrepov za stabilno in konkurenčno poslovno okolje?

Kaj prinaša prihodnje leto glede gospodarske rasti, investicij in trga dela?

Kako slovenska podjetja čutijo vpliv energetskih sprememb in kako se odzivajo na očitke o "dobičkarstvu"?

V zaključku pogovora je Vesna razkrila tudi načrte GZS za leto 2025, osebne misli ob zaključku leta in dobre želje za vse gospodarstvenike, podjetnike in člane GZS.

Svet se pomembno spreminja. Največje gospodarske in vojaške velesile med seboj merijo moči. Priča smo različnim trgovinskim ukrepom, omejevanju trgovanja s surovinami in materiali, energijo in prehranskimi proizvodi vse pogosteje postajajo orodje za doseganje drugih strateških ciljev velesil. To je naša nova realnost, ki prinaša vse več izzivov, tveganj in nevarnosti.

Po Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, kjer smo se osredotočali na ukrepanje predvsem na področjih treh varnosti – energetske, prehranske in kibernetske – se v tokratnem podkastu osredotočamo še na materialno varnost, ki je ključnega pomena za gospodarstvo.

Naša gostja je tokrat mag. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njo smo se pogovarjali o industriji materialov, saj brez primarnih materialov ostala predelovalna industrija ne more delovati.

Zakaj je industrija materialov ključnega pomena za slovensko gospodarstvo? S kakšnimi izzivi se sooča pri zelenem in digitalnem prehodu? Kako cene in dostopnost surovin vplivajo na poslovanje podjetij v industriji materialov? Kako se podjetja soočajo z nekonkurenčnimi pogoji na področju energetike? Kakšne bi bile posledice ugašanja ali selitve industrije materialov za slovensko gospodarstvo?

Septembra lani je bila ustanovljena delovna skupina vlade za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2. Vodi jo Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade zadolžen za nacionalni jedrski program. Kariero je začel kot reaktorski inženir v Nuklearni elektrarni Krško. Med drugim je bil zaposlen tudi v Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Preden je prevzel sedanjo funkcijo pa je bil član uprave družbe GEN-I in poslovni direktor družbe GEN energija, ki je tudi investitorka v novo jedrsko elektrarno JEK2. Mimogrede, samo za raziskavo lokacije za izgradnjo JEK2, projektno dokumentacijo in stroške dela je družba v zadnjih 15 letih vložila že 40 milijonov evrov.

Z Levičarjem smo se pogovarjali o pripravah na referendum o gradnji JEK2, ki naj bi ga izvedli novembra, o postopkih, ki jih je potrebno pred tem izvesti, o gradnjah jedrskih elektrarn v Evropi in širše, o multiplikativnih učinkih takega projekta za slovensko gospodarstvo ter o pomenu jedrske energije za slovenski energetsko samooskrbo.  Levičar pravi, da je trenutno najpomembnejši cilj, poleg referenduma, sprejeti do leta 2028 končno investicijsko odločitev. Podpira soinvestitorstvo slovenskega gospodarstva. Njegova osebna želja pa je, da bi lahko novo jedrsko elektrarno priključili na omrežje v drugi polovici naslednjega desetletja. 

Ta podkast je dobesedno ABC energetike. V njej boste izvedeli veliko zanimivih anekdot iz preteklosti, pomagal vam bo razumeti, zakaj je tako pomembna samozadostnost Slovenije z električno energijo, kako je slovenski elektroenergetski sistem povezan z evropskim in kaj to pomeni za stanovitno oskrbo z elektriko. Naš gost, Vekoslav Korošec, ki je celo svojo poklicno pot posvetil energetiki, nam na poljuben način razloži, zakaj so črpalne elektrarne pomembne za shranjevanje elektrike, dokler ne bo tehnologija prinesla nove, primerljive rešitve, kot so na primer vodikove tehnologije- Zagovarja miks različnih virov energije, ker je to pomembno pri zmanjševanju tveganj zanesljive oskrbe z elektriko. Z njim se pogovarjamo tudi o omejitvah, ki jih predstavlja Natura 2000 pri umeščanju hidro, vetrnih in sončnih elektrarn v prostor. Razloži nam, zakaj bi po njegovem mnenju morali še bolj izkoristiti hidroenergijo, tudi z vidika poplavne varnosti. Vprašamo ga, s čim nadomestiti TEŠ6, ko naj bi ga, predvidoma, izklopili leta 2033. Korošec je izpostavil, da visoko industrializirana država, kot je Slovenija, potrebuje zanesljive in stanovitne vire energije, zato ne moremo staviti le na obnovljive vire. Govorimo o potrebnih investicijah v distribucijsko omrežje, kajti proizvedeno elektriko je potrebno brez zastojev pripeljati do uporabnikov.

Antonija Božič Cerar je na GZS direktorica službe za okolje, podnebje in energijo. Je strokovnjakinja, ki ji s spoštovanjem prisluhnejo tudi odločevalci. Ne sadi rožic, kot temu rečemo v žargonu, ampak vedno argumentirano pojasni svoja stališča. Z njo smo se pogovarjali o direktivi EU o industrijskih emisijah, ki je stara skoraj 30 let in so jo pred kratkim v Bruslju prenovili. Njena bistvena novost pa je, da širi število lokacij v EU, ki jih bo direktiva zajela, s 50.000 na 52.000, vključno z rejo živali. Naša sogovornica meni, da je največja pridobitev direktive ta, da vzpostavlja enake pogoje na celotnem območju EU, tako da ne more nobena država služiti na račun okolja.

Z Antonijo smo se pogovarjali tudi o togem razumevanju EU predpisov v Sloveniji. O problematiki 69. člena Zakona o vodah, ki podjetja ovira pri modernizaciji svojih obratov, kar je protislovno, saj bi tako zmanjšala tveganja za okolje. Razložila pa nam je tudi, kaj so BAT tehnologije, o katerih smo veliko slišali pred meseci, ko smo spreminjali Zakon o okolju.