Ozadja

Slovenija danes še vedno sodi med države z visoko kakovostjo življenja. Toda novo Poročilo o razvoju 2026 UMAR opozarja: produktivnost raste prepočasi, prebivalstvo se stara, investicije v razvoj niso dovolj visoke, država pa pogosto spremembe izvaja prepočasi.

Kaj to pomeni za gospodarstvo, socialno državo in prihodnji razvoj Slovenije? V novi epizodi podkasta GZS Ozadja gostimo ekonomista Petra Wostnerja iz UMAR, enega ključnih avtorjev letošnjega razvojnega poročila. Govorimo o tem, zakaj Slovenija razvojno izgublja zagon, kako preiti »od podizvajalcev med ustvarjalce«, zakaj je višja produktivnost pogoj za ohranitev kakovosti življenja ter kaj mora Slovenija narediti do leta 2035, če želi ostati med uspešnejšimi evropskimi državami. V pogovoru tudi o:- produktivnosti, inovacijah in dodani vrednosti,- zeleni preobrazbi in prihodnosti industrije,- davkih, konkurenčnosti in vlogi države,- demografiji, kadrih in prihodnosti dela,- ter o tem, ali Slovenija potrebuje nov razvojni dogovor.

V novi epizodi podkasta GZS Podkasti: Ozadja gostimo generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal, s katero govorimo o tem, kakšne ukrepe gospodarstvo pričakuje od nove vlade in kje so danes največji pritiski na slovenska podjetja.

V ospredju so vprašanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, vpliva energetske krize, visokih stroškov dela, počasnih postopkov in drugih ovir, ki podjetjem otežujejo poslovanje. Pogovor se osredotoča na konkretne protikrizne in prioritetne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti takoj, pa tudi na nujne srednjeročne reforme za bolj predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje.

Dotaknemo se tudi širše razvojne slike: zakaj Slovenija potrebuje jasen nacionalni načrt razvoja gospodarstva do leta 2035 in kako GZS s konkretnimi predlogi sodeluje v dialogu z odločevalci.

V tokratni epizodi gostimo Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in enega izmed letošnjih prejemnikov Nagrade GZS za posebne gospodarske in podjetniške dosežke predvsem pa gospodarstvenika, ki je prispeval k širši razpravi o konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in odnosa do gospodarstva. Pogovarjamo se o njegovi poslovni poti, vodenju ene najpomembnejših finančnih institucij v Sloveniji ter o pogledih na razvoj slovenskega gospodarstva v času velikih sprememb doma in v mednarodnem okolju.

Pogovor odpira tudi širša vprašanja o prihodnosti bančnega sektorja, konkurenčnosti Slovenije, odnosu do uspeha in podjetništva ter o izzivih, ki bodo v prihodnjih letih pomembno vplivali na poslovno okolje, podjetja in zaposlene.

Med drugim boste slišali:

- kakšno vlogo ima danes NLB pri podpori slovenskega gospodarstva

- ali slovenska podjetja dovolj izkoriščajo finančne in bančne storitve

- zakaj del podjetij zmanjšuje dejavnost, odpušča ali seli poslovanje v tujino

- zakaj je odnos do uspeha in gospodarstva v Sloveniji pogosto tako razdeljen

- kaj mu pomeni uspeh, kdo je Blaž Brodnjak, ko zapre vrata pisarne, pa tudi o ljubezni do Haloz in vina

Ko odpremo slovenske medije, družbena omrežja ali spremljamo politični prostor, se pogosto zdi, da v Sloveniji prevladujejo delitve in razprave o tem, kdo bo več prispeval in kdo več prejel. A je to res celotna slika naše družbe?

V novi epizodi podkasta Ozadja odpiramo vprašanja o tem, kakšna je danes slovenska družba, kje so njene največje priložnosti in kaj nas ovira, da jih ne izkoristimo bolje.

Gosta tokratne epizode sta predstavnika mlajše generacije, ki sta lani navdušila kot govorca na Vrhu slovenskega gospodarstva:

- Ljupka Vrteva, Inženirka leta 2023, ki s svojim zgledom navdihuje mlade, predvsem dekleta, za vstop v naravoslovne poklice,

- Tomaž Erjavec, podjetnik in raziskovalec prihodnjih poslovnih modelov, ki razume razvoj gospodarstva kot proces vztrajnosti, poguma in jasne usmeritve.

V pogovoru med drugim odpiramo teme:

- katere vsebine bi morale biti v središču razprav o prihodnjem razvoju države,

- kako izboljšati odnos do dela, podjetništva, gospodarstva in ustvarjanja blaginje,

- ter kaj bi morali kot družba, politika, gospodarstvo in državljani storiti, da Slovenijo usmerimo v bolj povezano, uspešno in razvojno naravnano prihodnost v dobro vseh.

Dve leti zapored Slovenija ni dosegla pričakovane gospodarske rasti, ki bi omogočila hitrejši dvig produktivnosti in več dodane vrednosti. Ob geopolitičnih pretresih in vse ostrejši konkurenci postaja zato še pomembnejše, da je domače poslovno okolje stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno.

V tokratni epizodi podkasta Gospodarske zbornice Slovenije v rubriki Ozadja gostimo Vesno Nahtigal, generalno direktorico GZS. Pogovor ponuja jasen pregled leta 2025, ključnih premikov, doseženih za gospodarstvo, ter pričakovanj podjetij za leto 2026.

V epizodi odpiramo:

• kaj je leto 2025 pomenilo za slovensko gospodarstvo in zakaj rast ni dosegla pričakovanj,

• zakaj je v času negotovosti predvidljivo poslovno okolje odločilno za podjetja in zaposlene,
• kateri konkretni premiki so bili doseženi na področjih energetike, trga dela ter razbremenitev,
• kaj mora Slovenija narediti v 2026 in kako pri tem pomaga okvir Made in Slovenia 2035.

V novi epizodi podkasta Ozadja razkrivamo, kako je nastajal in kaj vsebuje nov 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035 – razvojni načrt, ki ga je GZS oblikovala skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki.

Program predvideva 19,2 milijarde evrov novih investicij in ponuja konkreten zemljevid ukrepov, finančnih virov ter časovnico, kako lahko Slovenija v naslednjem desetletju poveča konkurenčnost, dodano vrednost in kakovost življenja.

O tem, zakaj je bil program potreben, kje so največji izzivi in kako naj postane kompas slovenskega razvoja, spregovorita:

- Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, in

- prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, ki je skupaj z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem vodil pripravo programa.

V pogovoru izveste:

- zakaj se dosedanji razvojni model izteka in kje Slovenija izgublja konkurenčnost,

- katera so ključna področja prihodnjega preboja,

- kako bo zagotovljeno financiranje ter kako naj država z javnimi politikami podpira izvedbo predlaganih ukrepov.

Program Made in Slovenia 2035 je, kot poudarja generalna direktorica GZS, »konkreten glas slovenskega gospodarstva. Naj ga politika ne presliši – od danes naprej bomo politiko in prihodnje vlade merili po izvrševanju tega programa.«

V zadnjih letih je bilo slovensko gradbeništvo eno ključnih gonil gospodarske aktivnosti – zdaj pa se sooča z očitnim ohlajanjem. Bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju 2025 znižal za 0,8 %, pri čemer so k temu največ prispevale prav zmanjšane gradbene investicije. Vrednost gradbenih del je bila lani nižja za 9 %, pri inženirskih objektih pa kar za 12,5 %.

V novi epizodi podkasta Ozadja raziskujemo, zakaj se je sektor znašel v tem položaju, kakšne so posledice za celotno gospodarstvo in kakšne rešitve predlagajo strokovnjaki.

Z nami sta:

• Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,

• Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS.

V pogovoru izveste:

• zakaj je upad gradbene aktivnosti presenetil celo ministre,

• kako se upad v gradbeništvu odraža v drugih gospodarskih panogah,

• kako kadrovski izzivi in umanjkanje inženirskih podjetij vplivajo na izvedbo projektov,

• kako zapletena zakonodaja in dolgotrajni postopki ovirajo investicije,

• in kako bi lahko popoplavna obnova doprinesla k ponovni rasti sektorja.

Spoznali boste tudi konkretne pobude GZS za stabilizacijo panoge – od gradbenega trojčka (ZIP, SSIG, AGI) do izobraževalnega programa Akademije gradbenih investicij, ki je že usposobila več kot 300 udeležencev.

"America First" ni več le slogan, ampak realnost z zelo konkretnimi posledicami. ZDA so pod predsednikom Trumpom leta 2025 zanetile globalno carinsko vojno, ki močno spominja na šok pandemije – nekateri ji pravijo kar Trumpovirus.

V novi epizodi podkasta Ozadja razkrivamo, kako je ameriška politika America First pod predsednikom Trumpom v letu 2025 sprožila val gospodarskih pretresov po vsem svetu. V ospredju so carine, ki so v nekaterih primerih presegle celo 100 %, posledice pa občuti tudi slovensko gospodarstvo.

Gost tokratne epizode je Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe na GZS, ki pojasnjuje:

• kakšne so trenutno veljavne ameriške carine in kdo jih najbolj občuti,
• kakšen je odziv EU, Kitajske in drugih globalnih igralcev,
• kako se lahko slovenska podjetja zaščitijo pred negativnimi učinki carinske politike,
• in ali obstajajo realne alternative ameriškemu trgu.

Pogovarjamo se tudi o tem, kako dolgotrajne bi lahko bile trenutne napetosti, katere panoge so najbolj izpostavljene in kakšne priložnosti (če sploh) lahko iz takšne situacije izhajajo.

Kljub zadostnim surovinam, znanju in tehnološkim zmožnostim Slovenija še vedno ne izkorišča vseh potencialov bioplina in biometana – obnovljivih virov, ki so ključni za razogljičenje gospodarstva in energetsko neodvisnost.

V novi epizodi podkasta Ozadja razkrivamo, zakaj so bioplinarne pomemben člen krožnega gospodarstva, zakaj je njihova podoba v javnosti pogosto izkrivljena – in kako lahko država in podjetja skupaj ustvarijo stabilnejše pogoje za njihov razvoj.

V tokratni epizodi podkasta Ozadja gostimo:

dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

Matjaž Durič, predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina

Skupaj odpiramo ključna vprašanja:

Kako spremeniti percepcijo bioplinarn kot "okoljskega problema"?

Zakaj potrebujemo podporno shemo za proizvodnjo biometana?

Kako dragocen je stranski produkt – digestat – za slovensko kmetijstvo?

In kaj bomo naredili, če bodo državna ušesa ostala gluha za pobude sektorja?

Slovenija si je v NEPN zadala cilj 10 % obnovljivih plinov do leta 2030. A brez jasnih podpornih mehanizmov in proaktivne energetske politike ta cilj ostaja le želja na papirju.

Prisluhnite pogovoru s strokovnjaki, ki si prizadevajo, da bi biometan postal realen del naše energetske prihodnosti.

V najnovejši epizodi podkasta Ozadja se z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal pogovarjamo o eni ključnih tem za konkurenčnost slovenskega gospodarstva – obremenitvi plač zaposlenih s prispevki in davki.

Slovenija se uvršča med države z najvišjimi davčnimi obremenitvami plač v Evropi, kar vpliva na konkurenčnost podjetij, rast plač in zadrževanje ključnih kadrov. V epizodi razpravljamo o ugotovitvah analize GZS, ki razkriva, koliko neto dohodka bodo zaposleni izgubili v obdobju 2023–2026, ter zakaj bi lahko napovedane reforme dodatno poslabšale razmere.

Osvetlimo tudi predloge GZS za razbremenitev stroškov dela, vpliv visokih cen električne energije na poslovno okolje in odziv vlade na opozorila gospodarstva.

Prisluhnite pogovoru in izvedite, kako lahko pravi ukrepi pripomorejo k večji konkurenčnosti slovenskih podjetij ter boljšemu življenjskemu standardu zaposlenih.