P² Podcast

Sodnik v Novi Mehiki je avgusta Instagram in Facebook razglasil za javno nadlogo, enako kot tovarno, ki onesnažuje okolje. Toda to je bil le vrhunec zadnjega leta, ko se je zares zgodilo vse naenkrat. Avstralija je prepovedala dostop za vse pod 16 let, Evropska komisija je izrekla prvo kazen po DSA, porota v Los Angelesu pa je Meto in YouTube prvič spoznala za odgovorna za zasvojenost mladostnice.

V 70. epizodi narediva pregled dogajanja v zvezi z regulacijo družbenih oz. socialnih omrežij. Greva čez celoten regulatorni meni, ki so ga začele uporabljati države, od starostnih mej (13, 14, 15 ali 16 let?) in preverjanja starosti do regulacije "infinite scrolla" in "autoplaya". Pregledava "cenik kazni" - od FTC do modre kljukice na X-u. Na koncu predlagava eno potencialno rešitev, ki bi znala zmanjšati povpraševanje po "scrollu".

Kaj pijeva v tej epizodi?
Bayreuther Hell (bavarski lager)

Okvirna struktura:

• Kratka zgodovina neodgovornosti: kako sta Section 230 in evropski „safe harbour" 25 let ščitila omrežja kot nevtralnega poštarja in kdaj se je fokus premaknil z vsebine na dizajn.
• Starostne meje: avstralski eksperiment, evropski kaos številk in oblikovanje slovenskega predloga meje.
• Preverjanje starosti: od samodeklaracije do EU aplikacije z "zero-knowledge" dokazom in zakaj bo moral tudi 45-letni uporabnik dokazovati, da je star vsaj 15.
• Cenik kazni: 5 milijard pri FTC, GDPR val z Irske, 120 milijonov za X. Kdaj gre za kazen in kdaj le za strošek poslovanja?
• Tri sodbe: Kaley proti Meti in YouTubu, Instagram kot javna nadloga v Novi Mehiki in francoski ustavni svet proti prepovedi.
• Rešitev za manj "scrollinga": trošarine?

Povezave

• Kratka zgodovina neodgovornosti: Section 230 (47 U.S.C. § 230), besedilo zakona
  🔗 https://www.law.cornell.edu/uscode/text/47/230
• Starostne meje: eSafety Commissioner, starostne omejitve
  🔗 https://www.esafety.gov.au/about-us/industry-regulation/social-media-age-restrictions
• Preverjanje starosti: Time, evropska aplikacija za preverjanje starosti
  🔗 https://time.com/article/2026/04/16/european-union-age-verification-social-media-teen-bans-app/
• Cenik kazni: Evropska komisija, kazen X 120 mio €
  🔗 https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/commission-fines-x-eu120-million-under-digital-services-act
• Tri sodbe: Sodba sodnika Biedscheida, Nova Mehika
  🔗 https://nmcourts.gov/wp-content/uploads/2026/08/D-101-CV-2023-02838-Final-FOFCOL-and-Judgment-of-the-Court.pdf
• Trošarina na scrolling: Euronews, von der Leyen in poročilo strokovnega panela
  🔗 https://www.euronews.com/my-europe/2026/07/13/von-der-leyen-social-media-ban

Harvey je vreden 11 milijard dolarjev, njegov odprtokodni klon Mike pa je zastonj - dobrodošli na trgu pravnega AI, ki je v zadnjih mesecih eksplodiral. Harvey in Legora sta pobrala več 750 milijonov dolarjev v investicijah, Anthropic je pravo razglasil za svojo najhitreje rastočo panogo, v igro sta vstopila še Microsoft in OpenAI, Kirkland & Ellis pa gradi svoja AI orodja za pol milijarde.

V 68. epizodi ob pivu narediva pregled: od Claude for Legal, Harveyja in Legore do odprtokodnega Mika in Laverna. Pogledava dilemo „kupi ali zgradi", zakaj je „večina pravnega dela ni več vredna plačila" postala resna teza, kaj to pomeni za mlade pravnike - in kako sploh veš, kateri AI je dober. Na koncu še domača scena (TFL AI, LEXI in slovensko grajena orodja) ter, ker sva pač midva, AI Act in odvetniška zaupnost. To ni pravni nasvet.

Kaj pijeva v tej epizodi?
Fuerst Wiacek – Computer Rage (Session IPA)

Okvirna struktura:

• "Legal AI" oožarska tekma v številkah: 16 milijard vrednosti v dveh tednih - realne valuacije ali AI balon?
• Katalog orodij: Claude for Legal, Harvey, Legora in odprtokodni Mike
• Odprtokodno gibanje: Mike OSS in Lavern, selitev vrednosti od orodij k "playbook-om"
• Veliki trije: Microsoft, OpenAI in Anthropic vstopajo v pravno panogo
• Kupi ali zgradi: Kirklandovih pol milijarde za lasten AI proti Freshfieldsovi partnerski poti.
• Ekonomija in mladi pravniki: kaj po AI sploh še ostane vredno plačila v pravu in kdo bo zgradil "partnerja s presojo"?
• Benchmarki in nova pismenost: kako veš, kateri AI je dober, in zakaj je obvladovanje AI orodij konkurenčna prednost?
• Domača scena in pravni okvir: TFL AI, LEXI, slovensko grajena orodja ter AI Act in odvetniška zaupnost.

Povezave:

• Anthropic – Claude for Legal 🔗 https://claude.com/blog
• Mike OSS 🔗 https://mikeoss.com
• Lavern 🔗 https://lavern.ai
• Compound – odprti pravni skilli 🔗 https://compound.law/skills
• Mary O'Carroll – „Most Legal Work Isn't Worth Paying For Anymore" (Substack)
• Andrew Perlman – „Generative AI and the Future of Legal Scholarship" (SSRN)
• LegalBenchmarks.ai 🔗 https://legalbenchmarks.ai
• EU AI Act (Uredba 2024/1689) 🔗 https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj

V 67. epizodi se lotiva teme, ki je v zadnjem tednu pretresla ves tehnološki svet: 12. junija 2026 je ameriška vlada s sklicevanjem na nacionalno varnost izdala izvozno direktivo, s katero je podjetju Anthropic prepovedala dostop do njegovih najmočnejših modelov Fable 5 in Mythos 5 vsem tujim državljanom. Tudi tistim znotraj ZDA, vključno z lastnimi zaposlenimi, ki niso ameriški državljani. 

Ob izjemno pitnem pivu, ki zgleda kot gosti sok, se pretakava skozi zgodovino podobnih ukrepov in se sprašujeva, ali se v pivskih usedlinah vidi prihodnost AI bitke med državami. Končni rezultat? Moten kot pivo.

Kaj pijeva v tej epizodi?

Papa Don’t Preach (Milkshake IPA)

Okvirna struktura

1. Uvod – zakaj ravno zdaj
2. Kratka zgodovina izvoznih kontrol in Kako deluje ameriški sistem danes
3. Evropska (in slovenska) različica prepovedi
4. Osrednji del: Fable 5 / Mythos 5
5. Vsi to počnejo na svoj način
6. Zaključek

Povezave:

• Anthropic, izjava o direktivi — https://www.anthropic.com/news/fable-mythos-access
• CNBC — https://www.cnbc.com/2026/06/12/anthropic-disables-access-to-fable-5-and-mythos-5-to-comply-with-government-directive.html
• Fortune — https://fortune.com/2026/06/13/anthropic-disables-fable-mythos-export-controls-national-security-threat/
• NBC News — https://www.nbcnews.com/tech/tech-news/anthropic-suspends-new-ai-models-fable-mythos-government-directive-rcna349901
• CEPA, „US AI Export Controls Cause Furor“ — https://cepa.org/article/us-ai-export-controls-cause-furor/
• GIS Reports, „The battle for AI sovereignty“ (Pax Silica, oznaka DoW) — https://www.gisreportsonline.com/r/ai-sovereignty/
• Evropska komisija, okvir AI Act — https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/regulatory-framework-ai
• AI CERTs, osnutek EU izvoznih kontrol za AI — https://www.aicerts.ai/news/eu-drafts-ambitious-ai-export-controls/
• Kharon, skladnost z izvoznimi kontrolami za AI/polprevodnike (ECCN 4E091, FDPR) — https://www.kharon.com/resources/article/export-controls/managing-export-controls-compliance-across-advanced-technology-sectors
• CSIS, izvozne kontrole in H200 — https://www.csis.org/blogs/perspectives-innovation/export-controls-national-security-tool-or-industrial-policy-lever
• Chatham House, izvozne kontrole in DeepSeek — https://www.chathamhouse.org/2026/04/ai-export-controls-are-not-best-bargaining-chip
• Nextgov, opozorilo Bele hiše o distilaciji — https://www.nextgov.com/artificial-intelligence/2026/04/experts-call-halt-ai-chip-exports-china-after-white-house-distillation-warning/413132/
• Just Security, izhodi AI modelov in izvozne kontrole (ITAR/EAR) — https://www.justsecurity.org/126643/ai-model-outputs-export-control/

Tokrat odpirava pločevinko Brewdog Counter Strike IPA in se sprašujeva, ali je bil model "Equity for Punks" resnična revolucija lastništva ali zgolj genialen marketinški trik.

Zgodba o dveh tipih in psu, ki sta leta 2007 v škotskem ribiškem mestecu začela varit pivo, ustvarila "punk" imperij in s crowdfundingom zbrala 75 milijonov funtov od 220.000 malih vlagateljev. Devetnajst let pozneje so BrewDog prodali za 33 milijonov funtov - mali vlagatelji pa so dobili eno veliko nulo...

Kaj pijeva v tej epizodi?

BrewDog Counter Strike (West Coast IPA)

Okvirna struktura:

1. Začetki: Dva tipa in pes - 2007
2. Equity for Punks: Crowdfunding kampanje - od 2009 do 2016
3. TSG Deal: Ko punk sreča Private Equity - 2017
4. Toksična kultura in "Punks with Purpose" - 2021
5. Odstop ustanoviteljev in kumulativne izgube - od 2024 do 2025
6. Propad: Od milijarde do 33 milijonov - 2026
7. Pravne lekcije za male vlagatelje

Povezave:

• James Watt, Business for Punks: Break All the Rules - The BrewDog Way (Penguin, 2016)
• https://vinepair.com/articles/brewdog-equity-punks-crowdfunding/
• https://europeanbusinessmagazine.com/business/brewdogs-220m-collapse-3-lessons-for-crowdfund-investors/
• https://theconversation.com/brewdogs-equity-for-punks-fuelled-its-rapid-rise-but-may-have-contributed-to-its-struggles
• https://www.burges-salmon.com/articles/brewdog-preference-shares-employee-equity
• https://littlelaw.co.uk/the-1-billion-brewdog-deal/
• https://www.scotsman.com/business/rise-and-fall-of-brewdog-equity-punk-investors
• https://www.insider.co.uk/news/history-stunts-brewdogs-wackiest-publicity-25997774

V 65. epizodi se vračava k temi napovednih trgov, saj se je v dobrih dveh mesecih zgodilo toliko, da bi lahko posnela še tri epizode - od insider trading škandalov, manipulacij vremenskih senzorjev s sušilcem za lase, do potencialnega vstopa Wall Streeta preko ETF produktov in vse ostrejših regulatornih odmikov med ZDA in Evropo.

Skozi pogovor poskušava odgovoriti na vprašanje, ki sva si ga zastavila prvič: ali gradimo naslednjo generacijo finančne infrastrukture ali zgolj še eno plast globalnega digitaliziranega stavništva? 

Kaj pijeva v tej epizodi? 

SeyBrew Lager (Seychelles Breweries)

Okvirna struktura:

• Številke in rast industrije
• Škandal s sušilcem za lase v Parizu
• Insider trading: zgodba Master Sergeanta Van Dyka
• Paradoks insider tradinga po Robinu Hansonu
• Vstop Wall Streeta in PredictionShares ETF-ji
• Lending, perpetual futures in POLY token
• Regulatorna shizofrenija v ZDA
• Evropska blokada in MiCA

Povezave:

• https://www.marketscreener.com/news/prediction-markets-go-mainstream-as-polymarket-kalshi-and-others-drive-25bn-monthly-volumes-ce7e51d3de89f42c
• https://www.independent.co.uk/news/world/europe/hair-dryer-bet-polymarket-france-police-b2963620.html
• https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-25/insider-trading-cases-threaten-reckoning-for-prediction-markets
• https://www.npr.org/2026/04/23/nx-s1-5797876/polymarket-paris-weather-bet
• https://experts.bitwiseinvestments.com/cio-memos/prediction-markets-addressing-the-five-biggest-questions
• https://igamingbusiness.com/prediction-markets/can-prediction-markets-rack-europe-regulation/
• https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-21/kalshi-to-expand-crypto-wagers-with-perpetual-futures-push
• https://medium.com/@defipred/the-missing-layer-of-prediction-markets-lending-bd6f51c59732

Plačal si 50 evrov za igro. Založnik jo ugasne. Tvoj lik, tvoje virtualno orožje, tvojih 600 ur igranja - vse izpuhti. In pravno? Nisi lastnik ničesar.

V tej epizodi se lotiva dveh perečih "gejmerskih tem": kaj se zgodi, ko ti nekdo ukrade virtualno premoženje, in kaj se zgodi, ko ti ga založnik sam vzame. Začneva s tujo sodbo, ki je krajo zlata v RuneScape razglasila za kaznivo dejanje, prek legendarnih prevar v EVE Online, kjer so igralci s socialnim inženiringom ukradli za več deset tisoč dolarjev virtualnega premoženja, do slovenskega prava, ki virtualnega zlata sploh ne prepozna kot "stvar". Nato pa podebatirava še o gibanju Stop Killing Games, evropski državljanski pobudi z milijonom podpisov in o tem, ali bi morali kako zaščititi kulturne artefakte digitalne dobe, tudi če jih želijo založniki "izbrisati".

Kaj pijeva?

Bevog – Eira 2025 (Barel aged chocolate & vanilla imperial stout)

Okvirna struktura:

• Kraja virtualnega premoženja:  sodba o RuneScape zlatu kot precedens – kdaj je kraja v igri kaznivo dejanje in kdaj je "del igre"?
• EVE Online kot pravni laboratorij: zakaj je infiltracija in prevara v igri legalna, Ponzi shema z menjavo za pravi denar pa ne?
• Slovenski pravni okvir: SPZ ne pozna virtualnih stvari, KZ-1 pa loči med tatvino in napadom na informacijski sistem – kako bi slovenski tožilec sploh obravnaval tak primer?
• Vrhovno sodišče RS o knjižnem denarju: sodba, ki nakazuje, da se meja med fizičnim in digitalnim premičninskim varstvom počasi briše.
• Stop Killing Games in smrt igre The Crew
• Igre kot kulturna dediščina: če založba neha tiskati knjigo, tvoj izvod na polici ne zgori – zakaj je pri igrah drugače?
• Varnost, licence tretjih oseb in tehnična kompleksnost oblačnih iger.

Povezave:

• GamesIndustry.biz – UK Court Rules Stealing RuneScape Gold Is Criminal Theft in Case That Could Have Wider Repercussions
  🔗 https://www.gamesindustry.biz/uk-court-rules-stealing-runescape-gold-is-criminal-theft-in-case-that-could-have-wider-repercussions
• Stop Killing Games – Uradna spletna stran kampanje
  🔗 https://www.stopkillinggames.com/
• Evropska komisija – Evropska državljanska pobuda: Stop Destroying Videogames
  🔗 https://citizens-initiative.europa.eu/initiatives/details/2024/000007_en
• SPZ – Stvarnopravni zakonik
  🔗 https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3242
• PC Gamer – Murder Incorporated: ten months of deception for one kill in Eve Online (The Guiding Hand Social Club)
  🔗 https://www.pcgamer.com/murder-incorporated-ten-months-of-deception-for-one-kill-in-eve-online/
• Gamereactor:
  🔗 https://www.gamereactor.eu/youtubers-could-change-the-gaming-industry-forever-stop-killing-games-tries-to-force-gaming-onto-the-political-agenda-1574543/
• Cybernews
  🔗 https://cybernews.com/gaming/stop-killing-games-ross-scott/
• Kazenski zakonik (KZ-1) – 221. člen (Napad na informacijski sistem)
  🔗 http://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1233#p221

Umetna inteligenca je v predvolilni kampanji. Zdaj. Teden pred volitvami. In večina tega, kar se dogaja, ni označeno, ni regulirano – in je skoraj nemogoče odkriti.

V 63. epizodi se lotiva teme, ki jo v Sloveniji mogoče še vedno večinoma ignoriramo: kakšno vlogo igra generativna AI v kampanji za parlamentarne volitve 2026? Omenjava vse od deepfake avdio posnetkov in botovskih mrež do nove EU uredbe (TTPA), ki je Meto in Google prisilila, da sta politično oglaševanje v EU preprosto – ugasnila.

Kaj pijeva v tej epizodi? 

Nova runda Craft Brewery – Summer Mode (Session NEIPA)

Okvirna struktura:

• AI v kampanji – spekter možnosti: od legitimne uporabe (generiranje grafik, pisanje govorov, A/B testiranje sloganov) do problematične (deepfake videi, lažni zvoki politikov, botovske mreže).
• Slovaški primer kot ogledalo: kako je lažen avdio posnetek dva dni pred volitvami 2023 postal viralen v razmerah volilnega molka?
• Meta in Google blokada: zakaj sta platformi ob uveljavitvi uredbe TTPA preprosto izklopili politično oglaševanje v EU, ali je to zmaga regulacije?
• Slovenski pravni okvir: zakaj ZVRK zaostaja za digitalno realnostjo, kaj novi Zakon o medijih določa glede označevanja AI vsebin in ali volilni molk v digitalni dobi sploh še ima smisel?
• EU AI Act in časovni paradoks: polna uporaba šele avgusta 2026 – torej po naših volitvah. Regulacija prihaja prepozno?
• Geopolitični pritisk: ali grožnje Trumpove administracije z carinami dejansko slabijo izvrševanje evropskih digitalnih regulacij ravno takrat, ko jih najbolj potrebujemo?

Povezave

• Uredba (EU) 2024/900 – TTPA 🔗 https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/900/oj/eng
• IUS-INFO: „Nova regulativa političnega oglaševanja v EU" (22.12.2025) 🔗 https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/nova-regulativa-politicnega-oglasevanja-v-eu-321463
• Žurnal24: „Plačano oglaševanje na Meti prepovedano: Se naši politiki tega držijo?" (3.2.2026) 🔗 https://www.zurnal24.si/slovenija/placano-oglasevanje-prepovedano-se-nasi-politiki-tega-sploh-drzijo-453839
• e-Maribor: „Meta je vladajoči stranki odstranila oglase" (22.2.2026) 🔗 https://e-maribor.si/meta-je-vladajoci-stranki-odstranila-oglase-zaradi-krsenja-oglasevalskih-standardov/
• Svet24: „Pričakovati gre predvolilno kampanjo, kakršne v Sloveniji še nismo videli" (5.1.2026) 🔗 https://svet24.si/novice/politika/volitve-2026-dezinformacije-lazi-spletke-deepfake-nevarnosti-1871732
• Harvard Kennedy School Misinformation Review: „Beyond the Deepfake Hype: AI, Democracy, and the Slovak Case" 🔗 https://misinforeview.hks.harvard.edu/article/beyond-the-deepfake-hype-ai-democracy-and-the-slovak-case/
• IPI Media: „Slovakia: Deepfake audio of Denník N journalist" (november 2023) 🔗 https://ipi.media/slovakia-deepfake-audio-of-dennik-n-journalist-offers-worrying-example-of-ai-abuse/
• Check Point Research: „Beyond Imagining – How AI is Actively Used in Election Campaigns" (april 2024) 🔗 

V 62. epizodi se posvečava novemu fenomenu na presečišču tehnologije, financ in prava – napovednim trgom (prediction markets). Potopiva se svet platform kot sta Polymarket in Kalshi, kjer ljudje ne stavijo le na športne izide, ampak na vse; od izidov parlamentarnih volitev v Sloveniji do zmagovalcev na olimpijskih igrah. 

Osrednji del pogovora nameniva regulatornemu okolju, razlikam med odnosom ZDA in EU, in izpostaviva potencialna tveganja. Na koncu se dotakneva možnosti uporabe takšnih trgov za zavarovanje tveganj. 

Kaj pijeva v tej epizodi?

Bevog - 2010 Hops NEIPA

Okvirna struktura:

• Mehanizmi napovednih trgov: kako platforme prek finančnih spodbud agregirajo informacije in zakaj tržna cena pogosto bolje napoveduje prihodnost kot tradicionalne ankete?
• Institucionalizacija in tržna vrednost: zakaj uveljavljeni borzni velikani v ta sektor vlagajo milijarde in ali napovedni trgi postajajo nov naložbeni razred?
• Regulatorni okvir : se obeta bitka za legalizacijo stav na politične dogodke in prizadevanja regulatorjev, zlasti v EU, za zaščito integritete demokratičnih procesov?
• Vprašanje tržne integritete: problemtaika umetnega napihovanja volumna  in izzivov zagotavljanja transparentnosti na decentraliziranih platformah.
• Upravljanje tveganj (hedging): debatirava tudi o transformaciji špekulativnih stav v legitimno orodje, s katerim bi se podjetja (in posamezniki) lahko zavarovala pred nepredvidenimi regulatornimi in geopolitičnimi spremembami.
• Prihodnost digitalnega prava: ali napovedni trgi postajajo del bodoče generacije finančne infrastrukture ali le nova plast globalnega digitaliziranega stavništva?

Povezave

• https://polymarket.com/
• https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-29/cftc-to-craft-new-rules-for-prediction-markets-chairman-says?embedded-checkout=true
• https://www.cftc.gov/PressRoom/SpeechesTestimony/opaselig1
• https://www.youtube.com/watch?v=K_Q9jv088Sw
• https://www.igamingtoday.com/netherlands-steps-up-pressure-on-prediction-markets-labels-polymarket-illegal-gambling/
• https://www.euronews.com/business/2025/12/30/the-business-of-predicting-the-future-is-booming-but-eu-regulators-remain-uneasy
• https://ftw.usatoday.com/story/sports/nba/2026/02/15/adam-silver-all-star-giannis-kalshi/88685079007/

Tokrat greva v svet, kjer tehnologija in pravo postajata orožje v rokah velesil, Evropa pa se znajde ujeta v geopolitična trenja.

V 61. epizodi raziskujemo, kako so sankcije prenehale biti le orodje zunanje politike in postale sredstvo pritiska na mednarodne institucije ter posameznike. Izhodišče najinega pogovora so šokantne poteze ZDA, ki so v začetku leta 2026 prepovedale vstop v državo bivšemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in uvedle sankcije proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

Analizirava, kaj se zgodi, ko pravo postane bojišče, in zakaj tehnološka podjetja postajajo podaljšana roka političnih interesov. Dotakneva se osebne odgovornosti vodstva podjetij, regulatorne neusklajenosti in vprašanja, ali globalna tehnološka regulacija sploh še obstaja ali pa drvimo v popolno fragmentacijo digitalnega sveta.

Kaj pijeva v tej epizodi? Tornado IPA (Bura Brew)

Vsebina epizode:

• Uvod in kontekst: Zakaj ta tema prav zdaj? Odziv na ameriške sankcije proti Thierryju Bretonu in sodnikom ICC v Haagu. Je to le ponovitev Trumpovih potez iz prvega mandata ali nekaj nevarnejšega?
• Sankcije kot novo orožje: Kako so se sankcije prelevile iz ekonomskega pritiska v orodje za discipliniranje mednarodnih institucij in uradnikov EU.
• Tehnologija v primežu geopolitike: Zakaj se tehnologija ne izvršuje več nevtralno, temveč politično? Fragmentacija na različne podatkovne režime in AI governance.
• Pravna tveganja za podjetja: Sankcijska izpostavljenost in osebna odgovornost vodstva. Kako slovenska podjetja krmarijo med zahtevami različnih trgov in regulatorno neusklajenostjo.
• Trije scenariji prihodnosti: 1. Nadzorovana divergenca: Različna pravila ob omejenem konfliktu. 2. Sankcije proti sankcijam: Pravo kot absolutno bojišče. 3. Nov večstranski red: Skupna pravila za AI in dual-use tehnologije (najmanj verjetno, a najbolj želeno).
• Zaključek: Ali sankcije postopoma nadomeščajo sodišča? Več prava ali več moči – kam se nagnila tehtnica v prihodnje?

Povezave:

• US imposes sanctions on ICC officials (The Guardian)
• Thierry Breton and the fight for digital regulation (Politico)
• The fragmentation of the global internet (Council on Foreign Relations)
• Dual-use technology and international sanctions (European Commission)
• Slovenian Penal Code (KZ-1) and international restrictive measures

V prejšnjih epizodah o Chat control in VPN-jih sva bila v skrbeh, da nekdo prestreza najino komunikacijo ali pa sva se spraševala, kako najino zasebnost sploh zavarovati. Tokrat pa greva korak dlje, v svet, kjer interneta praktično ni več oziroma je postal orodje popolnega nadzora režima.

V 60. epizodi se osredotočiva na Iran (2026), kjer so oblasti januarja skoraj popolnoma (95–99 %) blokirale dostop do svetovnega spleta. Pogovarjamo se o tem, kako tehnologija v takšnih razmerah postane sredstvo upora. Raziskujemo, kako se ljudje znajdejo s tihotapljenjem Starlinkov, zakaj so brskalniki na osnovi P2P (kot je Ceno) ključni za dostop do novic in zakaj režim težje blokira Delta Chat, ki deluje prek e-poštne infrastrukture.

Dotakneva se tudi pravnih in etičnih dilem: ali je tihotapljenje tehnologije, ki se šteje za blago z dvojno rabo, opravičljivo, če s tem rešujemo življenja? 

Kaj pijeva v tej epizodi?

Punks for peace (Bevog)

Okvirna struktura:

• Uvod in kontekst: Stanje v Iranu leta 2026 in poskus uvedbe popolnoma ločenega "Nacionalnega interneta".
• Starlink kot rešilna bilka: Tihotapljenje terminalov, ruski in iranski motilci signala (džemerji) ter posodobitve sistema za delovanje brez GPS-a.
• Ceno Browser: Kako deluje P2P brskanje in zakaj nas to spominja na kubansko ulično omrežje "SNET".
• Delta Chat in Telegram: Zakaj je e-poštna infrastruktura neulovljiva za cenzuro in kako Telegram uporablja MTProto proksije za maskiranje prometa.
• Pravni vidik in "Dual-use goods": Kaj pravi slovenska in evropska zakonodaja o izvozu šifrirne opreme v sankcionirane države.
• Etična dileme in prihodnost: Koda kot orodje diplomacije in pomen ohranjanja močne kriptografije.

Povezave:

https://www.france24.com/en/iran-jammed-starlink-get-around-it

https://www.aljazeera.com/news/2026/1/14/is-starlink-helping-iranians-break-internet-blackout-and-how-does-it-work

https://oig.usaid.gov/node/7845 

https://ceno.app/en/index.html

https://theconversation.com/irans-latest-internet-blackout-extends-to-phones-and-starlink-273439 

https://www.dw.com/en/iran-protests-internet-communication-blackout-social-media/a-75487555