
Sign up to save your podcasts
Or
KDAJ STRPNOST POSTANE ORODJE LASTNE UKINITVE?
1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny – priznana psihoterapevtka, specializirana za osebnostne motnje in medosebne odnose. Dr. Marko Pahor – ekonomist, usmerjen v razumevanje družbenih in ekonomskih struktur.
V tej epizodi obravnavata paradoks strpnosti – koncept, ki ga je definiral filozof Karl Popper, in ga povezujeta z osebnimi odnosi, delovnim okoljem ter širšo družbeno dinamiko. Sprašujeta se, kdaj strpnost preseže zdrave meje in kdaj postane orodje manipulacije ali celo orodje za ukinitev odprte družbe.
2. O epizodi Epizoda se poglobi v vprašanja, kot so:
Kaj je paradoks strpnosti? Strpnost ni neomejena, saj dopuščanje nestrpnosti dolgoročno vodi v izkoriščanje in propad strpne družbe. Paradoks v osebnih odnosih: Če v odnosih dopuščamo nestrpno ali nespoštljivo vedenje brez postavljanja zdravih mej, to postopoma vodi v normalizacijo takšnega vedenja. Kje je meja med kompromisom in podrejanjem? Razprava o tem, kako pogosto kompromis prikriva podrejanje in izgubo lastne identitete. Družbeni vidik paradoksa strpnosti: Vpliv sovražnega govora, dezinformacij in političnih skrajnosti na moderno demokracijo. Ekonomija in pragmatizem tolerance: Kako pragmatična strpnost prispeva k stabilnosti družbe in podjetij.
3. Ključne točke epizode Strpnost ni brezmejna: Neomejena strpnost vodi v normalizacijo škodljivega vedenja, zato so zdrave meje ključne. "Svoboda ene osebe se konča tam, kjer se začne nesvoboda drugega." V osebnih odnosih je postavljanje mej ključno: Pretirana strpnost vodi v izkoriščanje in ponavljajoče se nezdrave dinamike. "Če kompromis vedno pomeni, da drugi dobijo več, to ni kompromis, to je podrejenost." Družbena strpnost zahteva selektivnost: Demokratične družbe morajo zaščititi sebe pred sovražnim govorom in ekstremizmi. "Svoboda izražanja ne pomeni svobode za širjenje sovraštva." Pragmatična toleranca v podjetjih in ekonomiji: Uspešne družbe in podjetja spodbujajo pluralnost, a hkrati postavljajo jasne meje nesprejemljivemu vedenju. "Toleranca, kot sol v jedi – ne preveč, ne premalo."
4. Najboljši citati iz epizode "Če želimo ohraniti odprto družbo, moramo biti pripravljeni omejiti tiste, ki jo želijo uničiti." – Dr. Marko Pahor ( 06:45)
"Postavljanje mej ni znak nestrpnosti, temveč znak samospoštovanja." – Dr. Andreja Pšeničny (15:10)
"Strpnost brez meja postane orodje za izkoriščanje, ne za razumevanje." – Dr. Andreja Pšeničny (25:30)
Epizoda ponuja dragocen vpogled v zapleteno dinamiko strpnosti – tako na osebni kot družbeni ravni. Govornika poudarjata, da zdrava strpnost vključuje tudi jasno postavljanje mej, saj to ni le izraz samospoštovanja, ampak tudi ključ do zaščite lastne identitete in družbenega ravnovesja.
Poslušajte epizodo, da pridobite praktična orodja za postavljanje zdravih mej in razumevanje, kako zaščititi strpnost pred njenim lastnim paradoksom.
KDAJ STRPNOST POSTANE ORODJE LASTNE UKINITVE?
1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny – priznana psihoterapevtka, specializirana za osebnostne motnje in medosebne odnose. Dr. Marko Pahor – ekonomist, usmerjen v razumevanje družbenih in ekonomskih struktur.
V tej epizodi obravnavata paradoks strpnosti – koncept, ki ga je definiral filozof Karl Popper, in ga povezujeta z osebnimi odnosi, delovnim okoljem ter širšo družbeno dinamiko. Sprašujeta se, kdaj strpnost preseže zdrave meje in kdaj postane orodje manipulacije ali celo orodje za ukinitev odprte družbe.
2. O epizodi Epizoda se poglobi v vprašanja, kot so:
Kaj je paradoks strpnosti? Strpnost ni neomejena, saj dopuščanje nestrpnosti dolgoročno vodi v izkoriščanje in propad strpne družbe. Paradoks v osebnih odnosih: Če v odnosih dopuščamo nestrpno ali nespoštljivo vedenje brez postavljanja zdravih mej, to postopoma vodi v normalizacijo takšnega vedenja. Kje je meja med kompromisom in podrejanjem? Razprava o tem, kako pogosto kompromis prikriva podrejanje in izgubo lastne identitete. Družbeni vidik paradoksa strpnosti: Vpliv sovražnega govora, dezinformacij in političnih skrajnosti na moderno demokracijo. Ekonomija in pragmatizem tolerance: Kako pragmatična strpnost prispeva k stabilnosti družbe in podjetij.
3. Ključne točke epizode Strpnost ni brezmejna: Neomejena strpnost vodi v normalizacijo škodljivega vedenja, zato so zdrave meje ključne. "Svoboda ene osebe se konča tam, kjer se začne nesvoboda drugega." V osebnih odnosih je postavljanje mej ključno: Pretirana strpnost vodi v izkoriščanje in ponavljajoče se nezdrave dinamike. "Če kompromis vedno pomeni, da drugi dobijo več, to ni kompromis, to je podrejenost." Družbena strpnost zahteva selektivnost: Demokratične družbe morajo zaščititi sebe pred sovražnim govorom in ekstremizmi. "Svoboda izražanja ne pomeni svobode za širjenje sovraštva." Pragmatična toleranca v podjetjih in ekonomiji: Uspešne družbe in podjetja spodbujajo pluralnost, a hkrati postavljajo jasne meje nesprejemljivemu vedenju. "Toleranca, kot sol v jedi – ne preveč, ne premalo."
4. Najboljši citati iz epizode "Če želimo ohraniti odprto družbo, moramo biti pripravljeni omejiti tiste, ki jo želijo uničiti." – Dr. Marko Pahor ( 06:45)
"Postavljanje mej ni znak nestrpnosti, temveč znak samospoštovanja." – Dr. Andreja Pšeničny (15:10)
"Strpnost brez meja postane orodje za izkoriščanje, ne za razumevanje." – Dr. Andreja Pšeničny (25:30)
Epizoda ponuja dragocen vpogled v zapleteno dinamiko strpnosti – tako na osebni kot družbeni ravni. Govornika poudarjata, da zdrava strpnost vključuje tudi jasno postavljanje mej, saj to ni le izraz samospoštovanja, ampak tudi ključ do zaščite lastne identitete in družbenega ravnovesja.
Poslušajte epizodo, da pridobite praktična orodja za postavljanje zdravih mej in razumevanje, kako zaščititi strpnost pred njenim lastnim paradoksom.