Pet let pozneje

Pet let pozneje

By RTVSLO – Val 202
Download on the App Store

Pet let pozneje episodes

  • 22. epizoda: Koronahumor, drugič – Izbor koronskih vicev
    »Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«

     

    23. epizoda: Koronahumor, tretjič – dr. Uroš Kuzman, matematik, glasbenik in stand-up komik

    V podkastu Pet let pozneje, ki ga je pripravljala Tatjana Pirc, so se od januarja 2025 naprej vrstili pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela marca 2020.

    30 min
  • 21. epizoda: Koronahumor, prvič – »Bolj ko nam je bilo hudo, bolj smo se šalili«
    Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.

    Sogovornika: 

    • mag. Gregor Ilaš, bibliotekar in profesor sociologije.
    • Miha Špiček, etnolog in kulturni antropolog.

      • 22. epizoda: Koronahumor, drugič – Izbor koronskih vicev

      V podkastu Pet let pozneje, ki ga je pripravljala Tatjana Pirc, so se od januarja 2025 naprej vrstili pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela marca 2020.

       

       

      36 min
    • 20. epizoda, o dolgem covidu, 2. del: "Pazite se ponovnih okužb," svetuje dr. Špela Šalamon
      "Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.

      V podkastu Pet let pozneje, ki ga pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      50 min
    • 19. epizoda, o dolgem covidu, 1. del: Kdor poje, lažje diha
      Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.

      V podkastu Pet let pozneje, ki ga pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      43 min
    • 18. epizoda: Šport je sestavljen iz emocij
      Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc.
      V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
      46 min
    • 17. epizoda: Vsi smo bili lačni verodostojnih informacij
      So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!

      V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      53 min
    • 16. epizoda, dr. Katarina Keber: Za resne ocene smo zgodovinarji še preblizu dogajanju
      "Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.

      V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      Zapiski:
      Dr. Katarina Keber je bila 26. aprila 2020, kmalu po izbruhu novega koronavirusa, Nedeljska gostja na Valu 202.

      37 min
    • 15. epizoda, dr. Žiga Zaplotnik: Če želimo zanamcem ohraniti planet, potrebujemo tudi tehnološko revolucijo
      Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

      V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      39 min
    • 14. epizoda, Hans Kluge: Države spet krčijo proračune za zdravstvo in raje vlagajo v obrambo
      Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.

      V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

      50 min

    About Pet let pozneje

    From the publisher's feed

    Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko.