Bi radi živeli bolj zdravo, pa ne veste, kje sploh začeti?

Se vam zdi, da je pravil preprosto preveč, časa pa premalo?

Kaj pa, če je vse skupaj v resnici precej bolj preprosto, kot je videti na prvi pogled?

V tokratnem podkastu govorimo o tem, kako do zdravega življenjskega sloga brez ekstremov in zmede, ki jo ustvarja množica nasprotujočih si informacij.

Gostji Ema Cindro Kostelec, dr. med., in Leon Bedrač, dr. kemije, strokovnjak za prehrano in presnovno zdravje, pojasnjujeta, da zdrav življenjski slog v osnovi ni zapleten, vendar ga otežujeta sodobno okolje in preobremenjenost z informacijami.

Poudarjata, da večina ljudi ne potrebuje strogih diet, temveč vzdržno prehranjevanje in gibanje, ki ga lahko vključimo v vsakdan.

V pogovoru izvemo:

- Zakaj diete pogosto niso dolgoročna rešitev

- Kako najti prehranski vzorec, ki deluje dolgoročno,

- Katere so pasti prehranskih trendov in marketinških oznak na živilih,

- Kdaj je predelana hrana lahko sprejemljiva.

- Lahko med gibanje štejemo gospodinjska opravila,

- Kaj je pomembnejše – sprehod ali trening.

40 kg manj v enem letu.

Kaj se mora "zgoditi v glavi",

da spremeniš življenje?

Si predstavljate, da vsak dan s sabo nosite vrečo cementa – 40 kg več?

Matjaž je to izkusil.

In v enem letu shujšal 40 kilogramov.

V podkastu razkriva:

– Kdaj je prišlo do “klika” v glavi

– Kako je začel spreminjati navade

– Kako je izboljšal počutje, spanec in zdravje

– Kaj mu danes omogoča aktivno življenje

Kaj pri hujšanju res deluje?

Kje najpogosteje zgrešimo?

In zakaj je pri tem pomembna podpora zdravnika?

Na ta vprašanja odgovarja internistka Ajda Urbas, ki se ukvarja z zdravljenjem debelosti.

V epizodi izveste tudi:

– Zakaj debelost ni samo stvar discipline

– Kje se učinki hujšanja najprej pokažejo

– Najpogostejše napake pri hujšanju

– Kako sestaviti zdrav in uravnotežen krožnik

– Kako si lahko pomagaš tudi z orodji, kot je ChatGPT

Prisluhnite resnični zgodbi Matjaža in pojasnilom zdravnice Ajde Urbas.

Imate sedeče delo? Vas občasno boli križ? Bolečine so lahko tudi prvi znak hernije diska. Pravočasna fizioterapija lahko res pomaga. Predolgo čakanje pa lahko težave poglobi in podaljša zdravljenje, včasih vodi celo do operacije, ki ni vedno uspešna.

Dolge ure sedenja, premalo gibanja, čedalje več nelagodja in kmalu tudi protibolečinska zdravila. Tako se je za Boruta Fakina okoli 40. leta začela zgodba s hernijo diska. Pod vodstvom fizioterapevta je začel ciljno rehabilitacijo in z vztrajnostjo postopno odpravil težave. Danes živi tako rekoč brez bolečin.

- Kakšni so lahko vzroki za nastanek hernije?

- Kaj sploh je hernija diska?

- O diagnostiki in zakaj je pomembna

- Kaj se zgodi, če predolgo čakamo?

- Kako pogoste so hernije tudi pri ljudeh brez hudih simptomov?

- Kako je pri Borutu potekala fizioterapija in kdaj je prišlo do izboljšav.

- Kako prepoznamo usposobljenega fizioterapevta?

Če imate sedeče delo in vas občasno celo že opozori bolečina v hrbtu, je ta pogovor za vas.

Zakaj pacienti v akciji Moj zdravnik že 30 let glasujejo za zdravnike, ki jim zaupajo? Kaj je tisto, kar pri zdravnikih najbolj šteje? Kako se je akcija začela in zakaj ostaja aktualna?

Odgovarjajo nekdanja urednica Vesna Žunič in urednik Gorazd Suhadolnik, idejni oče akcije Marko Demšar, prvi prejemnik naziva moj zdravnik Franc Novak, predsednica komisije Tinkara Srnovršnik in zdajšnja urednica Vive Andreja Šalamun.

Prisluhnite, delite in oddajte svoj glas na www.viva.si

Kako je živeti s Friedreichovo ataksijo, z redko gensko boleznijo, ki postopoma spreminja telo – a ne nujno tudi poguma, ustvarjalnosti in pogleda na življenje?

Kaj pomeni prejeti diagnozo Friedreichove ataksije v mladosti? In kako o tem govoriti odkrito, strokovno, a hkrati človeško?

V izobraževalnem videopogovoru se srečata bolnica Nike Rappl Vencelj in nevrolog specialist doc. dr. Blaž Koritnik. Vsak s svoje perspektive – osebne in strokovne – osvetlita pot do diagnoze, vsakdanje življenje z boleznijo, spopadanje s spremembami ter iskanje ravnotežja med omejitvami in možnostmi.

Gre za pogovor brez olepševanja, a z veliko topline, razumevanja in realističnega optimizma. Za iskren vpogled v življenje z redko boleznijo, ki presega medicinske definicije in statistiko. Za zgodbo, ki pokaže, da bolezen ne pomeni konca, temveč drugačno – a lahko polno – življenjsko pot.

Razkritje: Vsebino omogoča Biogen-Pharma d.o.o

Biogen-282862

Ste že slišali za endometriozo – bolezen, ki lahko povzroča tako močne bolečine, da jih nekatere ženske primerjajo s porodnimi krči? In ali veste, kaj vse morajo bolnice z njo prestajati, preden sploh dobijo diagnozo?

Andreja, ki se z endometriozo sooča že leta, je z nami brez olepševanja delila svojo zgodbo – o neznosnih bolečinah, številnih preiskavah, operacijah in trenutku, ko ji je bolezen spremenila načrte za prihodnost.

Strokovni pogled dodaja ginekologinja izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, ki pojasni, kaj medicina o endometriozi danes ve – in česa še vedno ne.

- Zakaj ženske z endometriozo pogosto leta čakajo na pravo diagnozo?

- Kako prepoznati, kdaj bolečina ni več »normalna menstruacija«?

- In zakaj je endometrioza – kljub vsemu znanju – še vedno skrivnostna bolezen?

Iskreno. Strokovno. Osebno.

Kako se lahko preprosta zabava, kot so športne stave ali igranje videoiger, razvije v zasvojenost in postane središčna točka življenja? Kdaj igre na srečo, družbena omrežja, nakupovanje, trgovanje s kriptovalutami ali druge vsakdanje dejavnosti iz nedolžne zabave prerastejo v resno osebno in družinsko stisko?

»Vsa vedenja, ki zagotavljajo užitek, so lahko zasvojljiva, meje pa so pogosto zabrisane,« pojasnjuje klinični psiholog Nejc Stanovnik z oddelka za zdravljenje nekemičnih odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Eno izmed glavnih diagnostičnih meril je zato izguba nadzora – tudi kadar si posameznik postavi meje, jih ne zmore več upoštevati.

O izgubi kontrole, zanikanju težav, življenju v nenehnem stresu in konfliktih z bližnjimi spregovori tudi pacient, ki se je po letih življenja v začaranem krogu zaradi zasvojenosti s športnimi stavami odločil za zdravljenje.

Zakaj je zasvojitvene vzorce v domačem okolju tako težko prekiniti? Kako pomembna je pri zdravljenju struktura dneva in kakšno vlogo imajo psihoterapevtske skupine? Je funkcionalnost mogoče doseči brez popolne abstinence? In zakaj je sodelovanje svojcev pri okrevanju tako pomembno?

Odgovore poiščite v novi epizodi Vivinega podkasta.

Kaj se z bolnikom zgodi po infarktu, potem ko zapusti bolnišnico?

Svojo izkušnjo v novi epizodi Vivinega podkasta predstavlja Roman Petrovič, ki se je z miokardnim infarktom povsem nepričakovano soočil pri 49 letih in po dogodku svoje življenje obrnil na glavo.

- Kako mu je to uspelo?

- Katere spremembe so bile nujne?

- Kako živi danes in kakšna je bila njegova pot takoj po infarktu?

Romanovo osebno izkušnjo pa s strokovnimi pojasnili dopolnjuje asist. dr. Marko Novaković, specialist kardiolog:

- Kako dosledni moramo biti pri zdravilih, gibanju in zdravi prehrani?

- Zakaj so zdravila za zniževanje holesterola po infarktu ključna in zakaj so meje strožje?

- Kaj sploh je lipoprotein (a) in zakaj je dobro vedeti, ali pomeni dodatno tveganje?

Prisluhnite in izvedeli boste, zakaj se sekundarna preventiva ne konča po rehabilitaciji, ampak se prava pot takrat šele začne.

Dolgotrajne bolečine v križu pri mladih?

Morda gre za vnetno revmatično bolezen – aksialni spondiloartritis (axSpA).

Vsakdo se je že kdaj srečal z bolečinami v križu. Če pa se pojavljajo pri mladih, so trdovratne in dolgotrajne, se lahko za njimi skriva tudi vnetna revmatska bolezen z imenom aksialni spondiloartritis (axSpA).

- Zakaj je diagnoza pri tej bolezni pogosto postavljena prepozno?

- Kako ločiti vnetno bolečino od mehanske?

- Zakaj rentgen pogosto ni dovolj in zakaj ima magnetna resonanca glavno vlogo?

- In predvsem – zakaj je nujno ukrepati, še preden pride do trajnih okvar sklepov?

O vsem tem govorimo z revmatologom dr. Žigo Rotarjem in bolnikom Aljažem Škerjancem, ki se je z axSpA srečal že kot osnovnošolec. Slišali boste, kako prepoznati znake bolezni, zakaj gibanje in aktivna vloga bolnika odločilno vplivata na potek ter kakšne možnosti ponujajo sodobna tarčna in biološka zdravila.

Prisluhnite podkastu in odkrijte, zakaj axSpA ni »samo bolečina v križu«.

Pogovarjamo se z internistko Ano Ogrič Lapajne, dr. med., ki podira mite o debelosti in hujšanju, ter z Mirom Japljem, ki se po več uspešnih bitkah s kilogrami znova sooča z izzivom, kako težo obdržati trajno.

Sogovornika se strinjata, da je pot do dolgoročno zdrave teže zahtevna, a hkrati povsem mogoča, če se je lotimo z znanjem, potrpežljivostjo in pravo podporo.

Zakaj se teža tako rada vrača? Katere so skrite pasti hujšanja? In ali obstaja način, da izstopimo iz začaranega kroga?

V epizodi boste izvedeli:

– kako najti motivacijo za hujšanje in katere metode so pri tem res učinkovite;

– zakaj samo gibanje ne zadostuje za izgubo kilogramov, pa vendar prinaša neprecenljive koristi;

– kako ohraniti ravnotežje ob praznovanjih, v restavraciji ali ob večerni skušnjavi polnega hladilnika;

– kako se brez slabe vesti soočati s prehranskimi prekrški in se znova vrniti na pravo pot.