Satelit Kepler je med leti 2009 in 2018 lovil eksoplanete - in jih tudi ogromno našel. Izjemno uspešna misija je poskrbela za pravo malo revolucijo v razumevanju eksoplanetov in njihovih gostujočih zvezd, zato ji bomo danes posvetili dobršen del epizode. Govorili bomo tudi o prvi detekciji aurore na Neptunu. Na koncu se bomo dotaknili Sonca, ki te dni pozornost lovi na različne načine.

Povezava do knjige "Hidden in the heavens":

https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691242477/hidden-in-the-heavens

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Astronomi so našli že 35. satelitsko galaksijo sestrske galaksije Andromeda. Ta galaksija je izredno majhna in po sedanjem razumevanju razvoja galaksij ne bi smela obstajati. Ampak kdo smo mi, da bi naravi govorili, kaj lahko in kaj ne? Saturn je čez noč dobil 128 novih lun. No, lune so bile že dolgo časa tam, le da so jih astronomi odkrili šele pred kratkim. Toplogredni plini bi lahko v prihodnosti mešali štrene tudi satelitom oziroma prizadevanjem, da bi iz vesolja odstranili čim več nedelujočih satelitov. Observatorij Vere Rubin je dobil še zadnjo veliko komponento. Prejšnji teden so na teleskop inštalirali gromozansko kamero s 3200 megapiksli.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Satelit Gaia se po več kot desetih letih opazovanja vesolja poslavlja. Raziskovalci kar ne morejo prehvaliti satelita in njegovega izjemnega prispevka k znanosti. Dvojne zvezde, eksoplaneti, črne luknje, asteroidi, kvazarji - skorajda ni področja astrofizike, kjer ne bi Gaia v zadnjih letih pustila svoj pečat. Poseben dogodek zahteva posebno oddajo. O uspešni misiji se bomo pogovarjali z gostjama prof. Andrejo Gomboc in dr. Marušo Žerjal.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Za ozadje smo uporabili ilustracijo satelita Gaia. Avtorji: ESA/ATG medialab; background: ESO/S. Brunier

Tako kot zrcala v naših kopalnicah se tudi zrcala na teleskopih umažejo. Čiščenje slednjih je nekoliko bolj zahtevno od tega, kar počnemo doma. Predstavljate si, da imate osemmetrsko zrcalo. Ali pa 798 zrcal, ki morajo biti ves čas čista kot solza! V tej epizode nekaj malega o čiščenju zrcal teleskopov. In tudi o tem, na kakšni razdalji bi vesoljci še lahko detektirali človeško civilizacijo. Zaključimo z novico o študiji prgišča asteroida Bennu, ki ga je leta 2023 na Zemljo dostavilo plovilo OSIRIS-REx. V asteroidu so bolj ali manj vse organske spojine, ki jih potrebujemo, da poustvarimo življenje na Zemlji.

Povezava do ESO bloga:

https://www.eso.org/public/blog/exploding-snow/

Povezava do članka, v katerem Sheikh et al. raziskujejo, do kam bi lahko detektirali Zemljine tehnopodpise:

https://arxiv.org/pdf/2502.02614

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Zemlji se približuje potencialno nevaren asteroid. Ali nas bo zadel ali ne? Verjetno ne, ampak vseeno velja biti previden. Pogledali si bomo različne usode planetov. V večini primerov gre za kataklizmnične scenarije, ki se jim bo Zemlja izognila. V večini primerov, a ne vseh. Ob robantenju novega Ameriškega vodstva razmišljamo, kaj se bo dogajalo v z vesoljem povezani znanosti v Ameriki in Evropi.

Slika Merkurjevega repa:

https://earthsky.org/space/how-to-capture-mercurys-sodium-tail/

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Merkur je najmanjši planet v Osončju, a je vseeno igral kar pomembno vlogo v zgodovini znanosti. Te dni ga je obšlo evropsko plovilo BepiColombo, zato ga bomo počastili v našem podkastu. Beseda bo tekla tudi o majhnih rdečih pikah, ki v resnici niti niso tako majhne. Paničarji so zaradi teh pred nekaj leti odkritih galaksij trenutne modele vesolja že metali v koš, a izgleda, da so bile bojazni prenagljene. V podkastu na hitro tudi o znanstvenem satelitu, ki gre v večno orbitališče, novem teleskopu na obzorju, oddaljenih zvezdah in (spet enkrat) svetlobnem onesnaženju.

POPRAVEK: To je bil šesti, ne sedmi oblet Merkurja plovila BepiColombo.

Povezava na oddajo Hevreka - Mednarodna vesoljska postaja:

https://www.raiplaysound.it/audio/2024/11/Hevreka-del-23122024-11e162d4-b210-48a2-a2ff-3dd8a7a044fd.html

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Nihče pri zdravi pameti si ne bi želel biti preblizu Soncu. Razen znanstvenikov, ki proučujejo Sonce. Ti navdušeno spremljajo vesoljsko sondo Parker, ki se je na božični večer Soncu približala bližje, kot katerokoli drugo plovilo v zgodovini. Nekoliko bližje nam je Luna. Nova raziskava pravi, da nam Luna kaže mlajši obraz, kakršnega ima v resnici. Izkaže se, da lunarni lifting vključuje apokaliptične mega supervulkane. Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (bravo!). Pogledamo si še, kako je šlo raketarstvu v 2024 in na kaj moramo biti še posebej pozorni v letu 2025.

Povezava na oddajo Hevreka - Mednarodna vesoljska postaja:

https://www.raiplaysound.it/audio/2024/11/Hevreka-del-23122024-11e162d4-b210-48a2-a2ff-3dd8a7a044fd.html

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Obstaja poklic vesoljskega varuha. To je nekdo, ki skrbi, da na Zemljo ne prinesemo biološko nevarnega vzorca iz vesolja. Po drugi strani pa razmišlja tudi, kako preprečiti, da mi ne svinjamo drugih svetov. Beseda bo torej tekla o vesoljski karanteni. Na hitro se bomo ustavili na Antarktiki, kjer se podnebne spremembe odražajo na različne načine. Med drugim so pogoji vedno boljši za rast mahu. Zaključimo pa s plesočimi supermasivnimi črnimi luknjami. Njihov ples očitno moti pulzarje v naši Galaksiji in to radovednim ljudem pomaga pri raziskovanju črnih lukenj.

Do naslednje epizode bo potrebno nekoliko počakati - vrnemo se v prvi polovici januarja.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Betelgeza je ena najbolj znanih zvezd na nebu, a vendar se zdi, da je sploh ne poznamo. Znanstveniki so pravkar prišli na idejo, da ima zvezda sestro dvojčico. Koliko resnice je v tem? Minilo je 50 let odkar je človeštvo z največjim radijskim teleskopom na svetu poklicalo vesoljce. Odgovor še čakamo. In še o knjigi Orbital pisateljice Samanthe Harvey, ki je dobila nagrado Booker za najboljši roman v angleščini. Knjiga se dogaja na Mednarodni vesoljski postaji, torej je kot nalašč za krajšo predstavitev v našem podkastu.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Slike, uporabljene za naslovnico:

- prava slika Betelgeze (Avtor: ESO/J. Drevon et al.)

- Mednarodna vesoljska postaja (Avtor: NASA)

Kako najti tehnološko izjemno napredne vesoljske civilizacije? S pomočjo infrardeče svetlobe. Vsaj tako je trdil Freeman Dyson, po katerem je poimenova Dysonova sfera, velikanska hipotetična struktura, s katero energije željni hipotetični vesoljci lovijo nehipotetično zvezdno svetlobo. Govorili bomo tudi o napovedi Kitajske, da želi že leta 2028 z novo misijo iti iskat vzorec Marsovega površja in ga prinesti nazaj na Zemljo. Kako debelo sta morali pogledati Nasa in Esa ob tej napovedi. Pa še nekaj vesoljskih drobtinic navržemo, o katerih si več lahko preberete tudi na naši spletni strani.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Vir slik na naslovnici:

- Mars, posnet z orbiterjem Hope. Avtor: Kevin Gill

- Ilustracija Dysonove sfere. Avtor: Kevin Gill