
Sign up to save your podcasts
Or


Planetarni geologi so ugotovili, od kje je prišla Teia, planetoid Marsove velikosti, ki je kmalu po nastanku Osončja treščil v mlado Zemljo. Znanstveniki so pokazali, da je eksplozija zvezde prej podobna olivi kot frnikoli. V vesolje je bil izstreljen satelit Sentinel 6B, ki bo natančno meril višino gladine morij in oceanov. Poznamo že štirideset tisoč Zemlji bližnjih asteroidov. Zaključimo z dvema potencialno prebojnima odkritjema - s temnno snovjo in primordialnimi črnimi luknjami. To je zadnja epizoda podkasta.
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Za ozadje smo uporabili ilustracijo eksplozije (avtorstvo: ESO/L. Calçada)
Tokrat se bomo premikali v rdeče. V prvem delu oddaje si bomo pogledali rdeči premik, zanimiv pojav, ki astronomom med drugim pomaga meriti hitrosti zvezd, mase zvezd in razdalje do oddaljenih galaksij. Nekoliko bolj tehnična tema, ki razkrije, kako je rezultat meritev odvisen od opazovalca. V drugem delu pa še nekaj novic. Videli smo, kaj se zgodi ob trku letala in majhnega balona. Raziskovalci so na Antarktiki našli ohranjen šest milijonov let star led. Jupiter je konkretno vplival na izgled Osončja. Ter še nekaj samopromocije: izšel je učbenik Uvod v astronomska opazovanja za dijake in dijakinje.
Povezava do učbenika Uvod v astronomska opazovanja za dijake in dijakinje:
https://books.ung.si/uvodastroopazovanja/
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Razdalje do astronomskih objektov so bisteni podatek, ki ga potrebujemo pri študiju vesolja. Merjenje razdalj do asteroidov in planetov, zvezd in galaksij je vse prej kot enostavno in astronomi se že stoletja trudijo iznajti primerne merske metode, pri čemer morajo biti zelo inovativni. V prvem delu podkasta bomo zato govorili o merjenju razdalj v vesolju. Nato sledijo tri kratke novice. Raziskovalci so našli skupino potencialno nevarnih asteroidov, ki se nahajajo v okolici Venerine orbite. Izgleda, da molekularni oblaki lahko raztrgajo razsute kopice. Raketa Starship pa je prestala še en dokaj uspešen test.
Damjan Dovnik, Merjenje oddaljenosti supernove tipa Ia:
https://ung.si/documents/2481/zotks_3.pdf
O 11. testnem poletu rakete Starship:
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/starship-v2-se-je-poslovil-s-skoraj-popolno-misijo/758391
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Asteroidi krojijo razvoj Zemljinega površja vse od njenega nastanka. Morda so bili asteroidi ključni za nastanek življenja na Zemlji. A sledove vseh teh asteroidov je na Zemlji zelo težko najti. Zato je vsako odkritje kraterja, še posebej starega, toliko bolj pomembno. Govorili bomo o odkritju sledov kraterja v Avstraliji, ki naj bi nastal pri trku asteroida pred 3.5 milijardi let. Nato bomo omenili manjši in veliko mlajši krater: krater Silverpit pod Severnim morjem. Misija Hayabusa-2 naj bi čez 6 let dospela do majhnega asteroida KY26. Nova opazovanja asteroida postavljajo nekatere cilje misije pod vprašaj. Znanstvenike je presenetil ponavljajoč izbruh sevanja gama - izbruhi se pa ja ne ponavljajo?! In še o tem, da sedaj poznamo že več kot 6000 potrjenih eksoplanetov.
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Avtorstvo slike na naslovnici: DLR German Aerospace Center (CC BY 2.0)
Prva oddaja nove sezone prinaša pogovor s profesorico Andrejo Gomboc iz Univerze v Novi Gorici o hitrih rentgenskih tranzientih. Andreja je sodelovala pri raziskavi, s katero smo naredili pomemben korak k razumevanju teh pojavov. Za nami je pestro poletje z veliko zanimivimi novicami iz vesoljskega sveta. V podkastu na kratko omenim medzvezdni komet 3I/ATLAS, odkritje najmasivnejše znane črne luknje zvezdne mase in pa Betelgezo in sedaj že kar zimzeleno vprašanje: je Betelgeza ena ali sta dve?
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Avtorstvo slike na naslovnici: NASA/Swift/Cruz deWilde
Mars je poleg Zemlje najbolj obiskan planet v Osončju in včasih se zdi, da na njegovem površju ne moremo odkriti nič več novega. A vedno znova se na njem najde kaj nepričakovanega. Tokrat bomo spregovorili o novoodkritem vulkanu. Dolgo smo čakali na Observatorij Vera C Rubin, grozno ambiciozen projekt, ki naj bi prinesel revolucijo v raziskovanju vesolja. No, videli smo prve slike testnih opazovanj in moramo priznati, da so nas navdušile. Nekoliko manj navdušuje razvoj rakete Starship, ki je pred nekaj tedni eksplodirala na vzletni ploščadi. Na južnem nebu pa se je pojavila eksplozija nova in nas spomnila, da še vedno čakamo na napovedano novo v ozvezdju Severna krona.
Prve slike observatorija Vera C. Rubin:
https://rubinobservatory.org/news/first-imagery-rubin
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Naslovnica je ena izmed slik, ki jih je objavil Observatorij Vera C. Rubin (Avtorstvo: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory)
Galaksija Andromeda je na poti proti nam in le vprašanje časa je, kdaj bo trčila z našo galaksijo. Izkaže se, da je na to vprašanje težje odgovoriti, kot smo mislili do sedaj. Plovilo Solar Orbiter se počasi odmika od ekliptične ravnine. Te dni nam je plovilo postreglo s prvimi posnetki Sončevih polov. Rakete škodijo ozonski plasti, ki nas ščiti pred UV svetlobo s Sonca. Ampak, kako škodljive so pravzaprav? In še o kitajski misiji Tianwen-2, ki je začela potovanje do majhnega asteroida.
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Sliko za ozadje je posnel Solar Orbiter. Avtorji: ESA & NASA/Solar Orbiter/EUI Team, D. Berghmans (ROB)
Odkritja pritlikavih planetov so prava redkost. Tiste, ki so nam relativno blizu, smo že vse odkrili. Tisti v bolj oddaljenih delih Osočnja pa so tako temni, da jih težko najdemo. Novoodkriti pritlikavi planet s čudno orbito je pokazal, da Osončja onkrat Neptunove orbite še zdaleč ne poznamo dobro. Uroš Fink, mojster astro-pokrajinske fotografije, se je zopet izkazal na tekmovanju za najboljšo fotografijo Rimske ceste. Plimsko raztrganje zvezde nam je razkrilo, da 600 milijonov svetlobnih let oddaljena galaksija gosti kar dve supermasivni črni luknji. In še nekaj malega o Luni, našemu enemu in edinemu naravnemu satelitu.
Povezava do astrofotografskega tekmovanja:
https://capturetheatlas.com/milky-way-photographer-of-the-year/
Povezava do radijske oddaje Hevreka: vrhunska astro-pokrajisnka fotografija:
https://www.raiplaysound.it/audio/2025/03/Hevreka-del-31032025-6776fb2e-a80b-4e7d-bfac-a91c08f82872.html
*****
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
Slika, uporabljena za ozadje:
Orbite 96 od 109 znanih pritlikavih planetov in objektov, ki se nahajajo onkraj orbite Neptuna. (Avtor: Nrco0e; CC BY-SA 4.0)
V primerjavi z velikostjo vesolja je Zemlja praktično zanemarljiva. A vendar je še ne poznamo dovolj dobro. Kako so ekosistemi na planetu povezani in na kaj so občutljivi? Kako človekova dejavnost vpliva na ekosisteme in na podnebje? Dandanes imamo za iskanje odgovorov na takšna in podobna vprašanja na voljo četo satelitov. A vedno ni bilo tako. V tokratni epizodi si bomo pogledali, kako so naravo raziskovali v preteklosti. Bolj natančno, govorili bomo o Alexandru von Humboldtu, raziskovalcu in piscu, ki je pred več kot dvesto leti naravo razložil na način, kot jo razumemo še danes. Raziskovalec, pesniška duša, revolucionar - vse to in še več je bil Humboldt.
Povezava do Humboldtove Naturgemälde:
https://www.avhumboldt.de/?p=11781
V podkastu smo uporabili naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Oglašanje gologlavega orla (Credit: National Park Service):
https://www.nps.gov/yell/learn/photosmultimedia/sounds-goldeneagle.htm
Fantasy, Op. 49, Frederic Chopin, pianist Shuwen Zhang (CC BY-NC 3.0)
Nasina sonda Lucy je na poti k asteroidom, ki spremljajo Jupiter. Na dolgem potovanju pa ni povsem osamljena. Ravno te dni je potovala mimo asteroida Donaldjohnson in nam razkrila njegovo nenavadno obliko. Na južnem nebu se medtem dogaja prava drama. Galaksija Veliki Magellanov oblak je na dobri poti, da na kosce raztrga manjšo galaksijo Mali Magellanov oblak. Spet je odmevala novica o odkritju sledov življenja na eksoplanetu. Kratek povzetek novice bi bil: ne. V podkastu pa "odkritje" obravnavamamo nekoliko bolj podrobno. In še o vesoljskem teleskopu Hubble, ki te dni praznuje častitljivih 35 let.
Naslednja epizoda bo na sporedu 20. maja.
V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:
Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):
https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum
Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):
https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history
From the publisher's feed