V Londonu so v zadnjih letih postali še bolj očitni klasični izzivi zdravstva: razdrobljeni podatki, slaba koordinacija med deležniki in preobremenjene urgence. Ko ključne informacije o pacientu niso pravočasno na voljo, trpi kakovost oskrbe in sistem.

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti gostimo Tomaža Gornika, ustanovitelja in direktorja podjetja Better, letošnjega prejemnika nagrade GZS za digitalizacijo GoDigital. Njihov projekt Universal Care Plan je v približno sedmih mesecih postal digitalna hrbtenica londonskega zdravstveno-socialnega sistema in povezal približno 10 milijonov ljudi, več kot 40 bolnišnic ter okoli 1400 osebnih zdravnikov.

V epizodi razkrivamo:

- kako slovensko podjetje pridobi in izvede tako velik projekt v Londonu,

- kaj digitalizacija zdravstva v praksi res pomeni in zakaj to ni “samo nov IT-sistem”,

- kako v tako kompleksnem okolju uskladiti bolnišnice, osebne zdravnike, urgence, socialno oskrbo in paciente,

- zakaj sta interoperabilnost in odprti standardi (openEHR, FHIR) ključ do trajnostnih rešitev,

- kako nasloviti varnost in zaupanje pri občutljivih podatkih ter kaj prinesejo merljivi učinki v praksi.

O tem, kako postaviti podatke in sodelovanje v središče oskrbe, ter katere lekcije lahko prenesemo tudi v Slovenijo, govori Tomaž Gornik (Better).

V zadnjih letih število kibernetskih napadov v Sloveniji skokovito narašča – njihova škoda pa presega desetine milijonov evrov letno.

Napadi se ne dogajajo samo velikim podjetjem, temveč vse pogosteje mikro, malim in srednje velikim podjetjem, kjer so zaščitni sistemi šibkejši in kjer en napačen klik zaposlenega lahko povzroči ogromno škodo.

Kako se lahko podjetja zaščitijo – in kaj pravzaprav pomeni “biti kibernetsko varen”?

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti razkrivamo:

• zakaj je človeški dejavnik največja ranljivost podjetij,
• kako v praksi potekajo napadi in kakšne napake najpogosteje izkoriščajo hekerji,
• kaj prinaša novi zakon o informacijski varnosti ZInfV-1 in katere obveznosti nalaga podjetjem,
• ter zakaj je etično hekanje eden najučinkovitejših načinov, da odkrijemo šibke točke, še preden jih odkrije nekdo drug.

O tem, kako varnost postaviti v središče poslovne kulture in zakaj mora vsako podjetje vzpostaviti osnovne zaščitne mehanizme, govorita:

• dr. Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), in
• Milan Gabor, direktor podjetja Viris ter strokovnjak za etično hekanje.

Spoznajte konkretne nasvete, izkušnje in primere iz prakse – ter preverite, ali bi vaš sistem prestal preizkus varnosti.

Po podelitvi nacionalnih priznanj za najboljše inovacije, smo v tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti  povabili v studio dva predstavnika dveh podjetij, ki sta letos prejela najvišje – zlato priznanje GZS za inovacije:

• Gregor Zupin iz podjetja Microbium, ki ponuja inovativne laboratorijske storitve in izdelke, osredotočene na mikrobiološke izzive.
• Tilen Bergant iz podjetja TAB-SYSTEMS, ki se je specializiralo za razvoj inovativne strojne in programske opreme, ki redefinira industrijsko proizvodnjo.

Inovacije so izjemnega pomena za rast in konkurenčnost podjetij, vendar pa njihov nastanek najpogosteje ni naključen, temveč rezultat organiziranega procesa. Tega se zavedajo velika podjetja, kako pa se inovacij lotevajo v manjših podjetjih?

V tej epizodi boste izvedeli:

• Kakšna je vloga inovacij pri ustvarjanju dodane vrednosti in prihodkov v podjetjih.
• Kako se podjetja organizirajo za inoviranje in kako k temu prispeva prenos znanja iz znanstvenih laboratorijev in univerz v podjetja.
• Kateri so ključni pogoji za uspešno komercializacijo inovacije in kakšno vlogo pri tem igra zlato priznanje GZS.
• Kakšno je podporno poslovno okolje za inovacije v Sloveniji, kje so potrebne izboljšave.
• Tri ključne nasvete za podjetja in gospodarstvenike, ki razmišljajo o razvoju novih inovacij.

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti Gospodarske zbornice Slovenije se poglabljamo v eno najpomembnejših tem sodobnega gospodarstva: kako uspešno voditi podjetja v svetu, ki se hitro in korenito spreminja. Danes se namreč soočamo z večkratnimi krizami, ki prepletajo ekonomijo, okolje, politiko in tehnologijo, kar od podjetij zahteva bistveno hitrejše in učinkovitejše prilagajanje.

Peter Drucker, eden najvplivnejših voditeljskih mislecev, je opozoril, da "največja nevarnost v času viharjev ni sam vihar, temveč to, da delujemo z včerajšnjo logiko".

Z nami sta dva gosta, ki bosta raziskala potrebo po "The Next Management", sodobnejšem načinu vodenja organizacij in podjetij:

Nina Pozderec, strokovnjakinja za organizacijsko kulturo in nove načine dela pri podjetju Switch to Eleven, ki podpira podjetja pri preoblikovanju v bolj agilne in samozadostne organizacije.

Benjamin Hrkić, kreativni direktor agencije Bold.group, ki je v zadnjih treh letih prešla iz klasične agencije v eno najbolj naprednih kreativnih ekip v Sloveniji, delujočih po načelih večje avtonomije, sodelovanja in odgovornosti.

V tej epizodi boste izvedeli:

Zakaj tradicionalni modeli vodenja, ki temeljijo na hierarhiji in nadzoru, niso več primerni za današnji hitro spreminjajoči se svet, kjer zaposleni iščejo smisel, informacije so vsem dostopne in mlajše generacije delujejo povsem drugače.

Katere so ključne značilnosti "organizacij prihodnosti", ki se osredotočajo na zaupanje, avtonomijo in odgovornost zaposlenih, notranjo motivacijo ter transparentnost finančnih in drugih informacij.

Kako je agencija Bolt Group konkretno izvedla preobrazbo od opustitve hierarhije in oddelkov do vzpostavitve multidisciplinarnih, avtonomnih ekip in hitrejšega pretoka informacij. Benjamin bo delil tudi boleče, a ključne izzive pri prehodu, kot je razbijanje hierarhije in navajanje na vloge brez "nazivov".

Ali so novi modeli vodenja primerni za vsa podjetja, ne glede na velikost ali panogo (od bančništva in farmacije do proizvodnje) in zakaj ni enega univerzalnega modela.

Tri ključne nasvete za organizacije, ki razmišljajo o transformaciji: Bodite pripravljeni na "ples v nevihti", zaupajte si in bodite transparentni, ter vključite zaposlene in spodbujajte proaktivnost.

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti GZS se potopimo v prihodnost trajnostnega poslovanja. Spoznajte, zakaj postaja krožno gospodarstvo pomemben poslovni model za podjetja, ki želijo izkoristiti nove poslovne priložnosti, biti stroškovno učinkovita in okoljsko odgovorna.

Z nami sta dva gosta:

Simon Gantar, direktor podjetja Jurta, ki deli navdihujočo zgodbo o tem, kako iz naravnih materialov ustvarjajo trajnostna bivališča z dolgo življenjsko dobo in minimalnim odpadom.

Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS, pa predstavi novi Slovenski center za krožno gospodarstvo, ki podjetjem ponuja konkretno podporo pri uvajanju krožnega gospodarstva – od svetovanja do izobraževanj in orodij za samooceno.

Izvedeli boste:

Zakaj je krožno gospodarstvo lahko nova poslovna priložnost in kako se ga lotiti,

Kako lahko tudi majhna podjetja začnejo poslovati krožno,

Katere storitve ponuja novi center in kako vam lahko pomaga.

Če iščete konkretne odgovore, navdih in podporo pri prehodu na krožni model – je ta epizoda obvezno poslušanje!

Čeprav leto 2025 zaznamujejo skrb vzbujajoči podatki o gospodarski rasti in davčni obremenitvi, prinaša tudi pomembne pozitivne premike: Slovenija je postala polnopravna članica dveh elitnih znanstvenih organizacij – Evropske vesoljske agencije (ESA) in Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN.

Kaj ti dve članstvi pomenita za slovensko gospodarstvo in kako lahko podjetja izkoristijo priložnosti za sodelovanje z največjimi raziskovalnimi institucijami v Evropi?

V tokratni epizodi sta z nami:

Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS, odgovorna za internacionalizacijo,

Nejc Gornik, prokurist podjetja Elgoline, ki že vrsto let uspešno sodeluje s CERN.

Skupaj razkrivamo:

• zakaj je sodelovanje s CERN in ESA strateškega pomena za Slovenijo,
• katere priložnosti se odpirajo na področju visokih tehnologij, inženiringa in inovacij,
• kako se podjetje pripravi na sodelovanje z raziskovalnimi giganti,
• in kako lahko sodelovanje s CERN pomeni preboj na mednarodnem trgu.

Nejc Gornik z nami deli tudi praktične izkušnje: kako je Elgoline pridobil svoj prvi projekt, kako ohranjajo stik z raziskovalci ter katere priložnosti jim je sodelovanje s CERN prineslo.

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti se posvetimo eni ključnih tem sodobnega gospodarstva – trajnosti. Ne govorimo o njej kot o trendu, temveč kot o vsakodnevni praksi, o konkretnih odločitvah, ukrepih in odgovornosti podjetij ter posameznikov do okolja in družbe.

Gostimo dva izjemna sogovornika, prejemnika priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za okoljskega trajnostnega menedžerja:

• letošnja nagrajenka, prejemnica priznanja GZS za okoljskega trajnostnega menedžerja Marjanca Repše, direktorica sistemov vodenja, vodja energetskega tima in koordinatorica trajnostnega razvoja v podjetju BSH Nazarje, kjer že vrsto let usmerja podjetje v zeleni prehod.

• Slavko Zupančič, prvi prejemnik tovrstnega priznanja GZS, ki je svojo kariero posvetil uvajanju trajnostnih praks v industriji in dolgoletni vodja Službe varstva okolja in skrbnik varstva okolja v farmacevtskem podjetju Krka.

Z njima govorimo o tem:

• kako trajnost vpeljevati v delovanje podjetij,

• kako spremeniti miselnost zaposlenih in vodstva,

• kako ocenjevati in zmanjševati okoljski odtis,

• ter zakaj je vloga trajnostnega menedžerja danes vse pomembnejša.

Iz prve roke boste izvedeli, kako sta uspešno vodila projekte energetske učinkovitosti, vključila trajnost v poslovne procese, in s kakšnimi izzivi sta se pri tem srečala. Dotaknemo se tudi »greenwashinga«, osebne odgovornosti, ter vprašanja, kaj pravzaprav pomeni biti trajnosten – doma in v podjetju.

Podjetje Incom Leone se je začelo leta 1991 v gostinskem lokalu v Ajdovščini, kjer je ustanovitelj Andrej Slokar za lastne goste ročno izdeloval sladoled. Danes je Incom Leone največji proizvajalec sladolednih ploščic v Evropi in največji izvoznik sladoleda v Sloveniji – kar 94 % proizvodnje prodajo na tuje trge.

V novi epizodi podkasta Poslovni nasveti razkrivamo ozadja tega uspeha z direktorjem podjetja Boštjanom Jerončičem, ki podjetje vodi že več kot desetletje. Njegov pristop k vodenju, poudarek na avtomatizaciji in razvoj lastnih tehnoloških rešitev so le del sestavljanke, ki Incom Leone ohranja konkurenčen – celo v času energetske draginje, carin in globalne negotovosti. Z nami pa deli tudi bolj osebno plat: kateri okus sladoleda mu je najljubši in kje najde svoj mir ter energijo za nove podvige.

V pogovoru izveste:

- kako jim uspe v ZDA prodati več kot 1000 zabojnikov sladoleda na leto – kljub visokim carinam,

- zakaj so sami razvili lastno proizvodno linijo za sladoledne ploščice,

- kako zmorejo na leto razviti več kot 100 novih izdelkov, prilagojenih okusom različnih trgov,

- na kakšen način obvladujejo stroške, povečujejo produktivnost in hkrati zaposlujejo visoko usposobljene kadre,

- kako pristopajo k vodanju in ustvarjanju privlačnega delovnega okolja za dolgoročni uspeh podjetja.

Ne zamudite navdihujoče epizode s številnimi konkretnimi nasveti – ne le za prehrambno industrijo, ampak za vse, ki jih zanima, kako lahko domače podjetje doseže globalni preboj.

Intelektualna lastnina – pogosto spregledana, a izjemno pomembna strateška naložba vsakega sodobnega podjetja. V tokratnem podkastu raziskujemo, zakaj je zaščita inovacij, znamk in drugih pravic intelektualne lastnine ključna za dolgoročni poslovni uspeh in kako jo lahko učinkovito uresničujejo tako veliki kot tudi manjši podjetniki.

Z nami sta se pogovarjali:

Karin Žvokelj, direktorica Urada RS za intelektualno lastnino, ki razkrije, kaj lahko podjetja pričakujejo od postopka zaščite, kakšne oblike podpore so na voljo in zakaj Slovenija izstopa na evropskem zemljevidu patentnih prijav.

Mateja Forštnarič, direktorica in soustanoviteljica podjetja Aerosol d.o.o., ki deli konkretne izkušnje z zaščito inovacij, sodelovanjem z uradom in izjemnim uspehom podjetja, ki je prejelo tudi prestižno mednarodno nagrado WIPO Global Award.

Pogovarjamo se tudi o nacionalni strategiji intelektualne lastnine, izzivih v praksi ter konkretnih nasvetih za podjetja, ki šele stopajo na pot zaščite svojih idej. Podkast je vodil Jernej Kovač.

V tokratni epizodi podkasta Poslovni nasveti smo se posvetili Stalni arbitraži pri GZS, neodvisni instituciji, ki podjetjem nudi podporo pri reševanju sporov z arbitražo, mediacijo in drugimi alternativnimi oblikami reševanja sporov.

Naša gostja je bila pravnica Žana Cerjak, namestnica generalne sekretarke Stalne arbitraže, ki nam je predstavila ključne prednosti arbitraže in mediacije ter pojasnila, kako poteka celoten postopek – od začetne vložitve zahteve do končne odločitve.

Pogovarjali smo se o tem, zakaj je arbitraža lahko učinkovitejša alternativa sodnim postopkom, kako poteka arbitraža in kako podjetja najlažje dostopajo do teh storitev.

Med drugim smo odgovorili tudi na vprašanja:

Katere vrste sporov se najpogosteje rešujejo s pomočjo Stalne arbitraže?

Kakšen je postopek imenovanja arbitrov in kako je zagotovljena njihova nepristranskost?

Ali je arbitraža res primerna le za velike spore in mednarodne primere?

Če vas zanima, kako lahko podjetja učinkovito in hitreje rešujejo pravne spore ter zakaj arbitraža pridobiva vse večji pomen, vas vabimo k poslušanju!