Proti etru

Trije absolventi Fakultete za arhitekturo: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič. bodo prihodnje zasnovali slovenski paviljon na 20. Beneškem arhitekturnem bienalu zasnovali arhitekti nove generacije.

Njihov projekt se osredotoča na kritično analizo vernakularnih tipologij slovenskega podeželja in vzpostavlja dialog z osrednjo temo bienala, naslovljeno Delati arhitekturo – za možnost sobivanja v soočanju z resnično stvarnostjo. V oddaji Proti etru trojica razmišlja o vprašanju sobivanja in stanovanjskem problemu.

Maša Pelko je gledališka režiserka, literarna teoretičarka in filozofinja. Na oder MGL-ja je postavila Cankarjevo najuspešnejšo gro Romantične duše. To politično satiro, ki postane tragedija romantičnih duš je Cankar napisal na Vrhniki, ko se je vrnil s prvega semestra študija na Dunaju. Kritika je igro zavrnila in tudi avtor sam ni bil najbolj zadovoljen z njo. Prvo uprizoritev je zato doživela šele po Cankarjevi smrti leta 1922. Maša Pelko se je s Cankarjem prvič spopadla v tretjem letniku študija na Akademiji, tokratno vznemirjenje pa je bilo popolnoma drugačno, pravi!

Andrej Goričar je kot skladatelj, pianist in dirigent letos ponovno slovel na Festivalu nemega filma v Pordenonu 2026. Lani je bila njegova glasba, napisana za ameriški nemi film Naše gostoljubje (1923), v režiji Busterja Keatona in Johna G. Blystonea, izbrana za zaključek festivala, letos pa je njegova partitura, napisano za nemi film Don Q – Zorrov sin (1925), otvarjala Pordenonski filmski festival in doživela svetovno premiero! Slovensko premiero bomo doživeli v Cankarjevem domu 22. decembra letos.

Andrej Goričar piše tudi glasbo za gledališče, veliko je sodeloval z režiserjem Vitom Tauferjem. S svojimi skladbami za klavir ali za improvizacijo na klavirju, pa je pospremil izjemno bogat repertoar neme filmske klasike v številnih izvedbah doma in v tujini.

Dvakrat je zmagal na mednarodnih tekmovanjih skladateljev v Italiji, enkrat je žirijo vodil sloviti italijanski skladatelj filmske glasbe Ennio Morricone.

Andrej Goričar je tudi odličen pedagog. Ko je bil sam študent je za interpretacijo Beethovnovega Klavirskega koncerta št. 5 s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije prejel študentsko Prešernovo nagrado, in takrat mu je dirigiral sam Marko Letonja, ko pa je študij zaključil z izvedbo izvirne različice Gershwinove Rapsodije v modrem s Simfoniki RTV Slovenija, pa celo ameriški skladatelj in dirigent Carl Davis, ki slovi po tem, da je s svojo glasbo oživil neme filme.

Doroteja Nadrah je gledališka in filmska igralka, ki igra glavno vlogo v celovečernem filmu Mila/Marija. Film, ki ga je napisala in režirala koroška Slovenka Andrina Mračnikar, je zmagal na pravkar končanem Mednarodnem filmskem festivalu v Zürichu, kjer je doživel svetovno premiero in med 28 filmi v obeh tekmovalnih programih prejel nagrado občinstva.

Doroteja igra tudi eno od glavnih vlog v filmu Dekle noči, črni komediji scenarista in režiserja Luke Marčetića, ki je pred kratkim zmagal na Fantastic Festu v Austinu v ZDA, enem največjih festivalov žanrskega filma.

Film Mila/Marija, ki si ga bomo lahko ogledali na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (Liffe), je prvi celovečerni film, ki obravnava odporniško gibanje koroških Slovencev v Avstriji proti nacistični diktaturi. Hkrati je to prvi celovečerni film, ki nasploh predstavlja odporniško gibanje v Avstriji med drugo svetovno vojno, ter prvi igrani celovečerni film, nastal v slovensko-avstrijski koprodukciji ob sodelovanju številnih evropskih financerjev.

Na oder Male Drame je postavila prvo slovensko uprizoritev Nam se to ne more zgodit, odrsko priredbo romana Kar se nam ne dogaja, popularne nemške pisateljice Bettine Wilpert.

Eva Nina Lampič je doslej v ljubljanski Drami režirala dve uprizoritvi: komedijo Tarzan, Roka Vilčnika – rokgre in igro Učinek, britanske sodobne avtorice Lucy Prebble. Po končanem študiju na ljubljanski AGRFT in v Sheffieldu, ustvarja na neodvisni gledališki sceni in v institucionalnih gledališčih, je prejemnica več raziskovalnih in delovnih štipendij ter rezidenc v tujini. Živi in ustvarja v Berlinu.

Aleš Pavlin je ustanovitelj in programski direktor Festivala evropskih filmov Brežice, nekaj let je vodil festival Golden Drum in Slov. oglaševalski festival SOF. Danes je član Evropske filmske akademije EFA in Evropskega združenja producentov, leta 2024 je postal predsednik Sveta Javnega zavoda Kinodvor.

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je kot dramaturginja, skupaj s hrvaškim režiserjem Ivanom Plazibatom, sodelovala pri adaptaciji in uprizoritvi Ibsenovega romana Gospa z morja. Premiera je bila na otoku Lokrum, ki leži približno 600 metrov jugovzhodno od starega pristanišča in je v zadnjih letih postal eden od najbolj vznemirljivih prizorišč za uprizarjanje gledaliških iger. Petra Pogorevc je dramaturginja v MGL-ju in urednica hišne teatrološke zbirke Knjižnica MGL, kjer je uredila preko trideset knjig s področja teorije in prakse sodobnih scenskih umetnosti. Za vodenje zbirke ji je Združenje slovenskih dramskih umetnikov podelilo nagrado Bršljanov venec za umetniške dosežke. Prejela je tudi Stritarjevo nagrado za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost. Sodelovala je z revijo Maska, skupaj z Bojano Kunst je uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti, bila je selektorica Tedna slovenske drame ter vodila mednarodni program, kjer je gostila več uglednih imen iz angleškega gledališkega prostora. Pri založbi Beletrina je objavila svoj knjižni prvenec Rac ter knjigo Joži: biografski roman o življenju Jožice Avbelj.

Lev Slivnik je 27-letni Ljubljančan, ki živi in deluje v Amsterdamu kot filmski selektor, kurator in festivalski sodelavec.

Leta 2021 je kot član mlade žirije Giornate degli Autori /Dnevi avtorjev, zastopal Slovenijo na Beneškem filmske festivalu. Mladi ljubitelji filma so bili naslednje leto tudi ambasadorji evropske filmske nagrade LUX.

Lev Slivnik trenutno deluje kot selektor ali festivalski sodelavec na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Amsterdam, na festivalu kratkega filma Leiden Shorts ter na Mednarodnem filmskem festivalu Karlovy Vary, ki poteka od 3. do 11.julija. V predizbirnem postopku prijavljenih filmov za festival Karlovy Vary si je ogledal 74 filmov.

O čem razpravljajo študentje arhitekture v seminarju profesorice Tine Gregorič, predstojnice Oddelka za gradbeništvo in design na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti? Tina Gregorič je magistra londonske šole AA, Arhitectual Association, ter soustanoviteljica studia Dekleva Gregorič arhitekti. Bila je članica žirije največje evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, ki se je letos zbrala v Barceloni.

Se sprašujejo študenti Fakultete za arhitekturo, ki so lani novembra 2025 ustanovili časnik SOHA. Skupaj ga urednikujejo in oblikujejo trije absolventi Luka Tomažič, Maja Perpar in Tilen Kos ter Lana Jereb, ki je v četrtem letniku študija.

Zdi se, so zapisali, da naša, nekoč napredna arhitekturna šola, zdaj zaostaja pri vprašanjih, ki se tičejo tako sodobnega študija kot položaja arhitekture v svetu.

Vrzel med arhitekturo v praksi in arhitekturo na fakulteti pa se še naprej vztrajno veča.

V časniku SOHA se med drugim ukvarjajo s kritiko kapitalistične produkcije v arhitekturi, prostoru in gradbeništvu. Iščejo nove sodelavce za sodelovanje v uredniškem odboru, pri oblikovanju vsebin, lektoriranju, grafičnem oblikovanju, izbiranju gradiva za filmske večere ter organiziranju dogodkov.

Vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo na elektronsko pošto: [email protected]