Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.

Za zadnjo premiero na Velikem odru SNG Drama je prevedla igro Zdravnica, sodobnega britanskega avtorja Roberta Ickeja, ki jo je na oder postavil Martin Kušej, koroški Slovenec, eden najprodornejših avstrijskih gledališčnikov, do nedavnega direktor legendarnega dunajskega Burgtheatra. Tina Mahkota je prevedla tudi njegov avtobiografski esejistični roman Kušej: Za mano belina, ki je izšel pri njeni založbi MONT.

"V šali bi lahko rekla: 'Založba MONT, to sem jaz!' Pred 35 leti jo je ustanovil moj oče Anton Mahkota, izdal kar nekaj naslovov, potem pa je stvar popolnoma zastala."

Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama, se je kot pisateljica uveljavila že z dvema romanoma: s prvencem Pretežno jasno, njen drugi roman Prod pa je pred kratkim izšel pri založbi Miš. Barbara Cerar nas trenutno navdušuje v predstavah: Otroci sonca Maksima Gorkega, Te igre bo konec, Matjaža Zupančiča in kot Gospa Peachum, v Brechtovi uprizoritvi ' Opera za tri groše', ki jo je na oder ljubljanske Opere postavila režiserka Mateja Koležnik. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT.

Arhitektka Petra Zoubek bi v dolini reke Bača, v kraju Podbrdo, na novo obudila čistilno tovarno za volno, ki je tu nekoč že bila.

Svojo bolj ali manj utopično idejo je predstavila v magistrski nalogi, ki ima poleg idejne zasnove, kako bi prenovila stare obstoječe objekte, tudi moderno sodobno pralnico volne in predelovalnico sonastalih odpadkov.

Petra Zoubek

Med telesom in prostorom je filmski in video opus, mednarodno uveljavljene umetnice in režiserke, Nataše Prosenc Stearns, ki se v štirih programih predstavljen v Slovenski kinoteki vse od marca do junija 2025. Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO, kjer je ustvarila svoje prve videe, instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo nadaljuje podiplomski študij v Los Angelsu, na California Institute of the Arts, kjer takoj po končanem študiju ustanovi lastno produkcijsko hišo Kanalya Pictures. Začne sodelovati z ameriškimi galerijami in desetletje razstavlja pod okriljem galerije Ruth Bachofner. Njena dela so bila razstavljena v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, dvakrat na Beneškem bienalu, najprej s projektom Gladiatorji, skupaj z Andrejem Zdravičem, za svoj projekt prejme nagrado Prešernovega sklada, leta 2015 pa v skupini dvajsetih umetnikov iz Los Angelesa! Njen večmedijski projekt z naslovom Zaklinjanja, avtoričin kritičen pogled na sodobni način življenja, kjer ritual izgublja svoj pomen v tradicionalnih družbah, bo na ogled od 28. marca do 25. aprila 2025 v Galeriji Gong v Novi Gorici, kot del Evropske prestolnice kulture, Go 2025.

Jana Menger je koreografinja in režiserka, plesalka in performerka, gledališka ustvarjalka ter predavateljica na Akademiji za ples. Njen opus obsega več kot 70 plesnih in dramskih predstav.

Prejšnji teden je na Malo sceno Mestnega gledališča ljubljanskega postavila prvo slovensko uprizoritev drame James Brown je uporabljal navijalke, popularne francoske avtorice Yasmine Reza.

Ko pristopim gledališču, pravi, je gib moj domicil. Njena zgodba s plesom se je začela že v rani mladosti pri gimnastiki.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Janko Petrovec, slovenski dramski igralec, novinar, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, trenutno odgovorni urednik Radia Koper je tudi odlični prevajalec italijanske literature. Lani je v slovenščino prevedel knjigo Naš vsakdanji kino, novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki je bila prvič izdana leta 2001 ob obeležitvi tisočletnice Gorice.

Knjiga Naš vsakdanji kino je izšla kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, tokrat prvič v dvojezični slovensko-italijanski različici.

Razstavo svojih velikih barvnih fotografij -, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, je poimenoval Beli dim, rjav odblesk. Njujorški odsev je sicer še vedno zlat, a že malo odglancan, pravi Nik, ki je fotografijam dodal še tekst, nekakšne izpovedne haikuje. Na ulicah, v barih in klubih, se z njujorčani zlahka zapleteš v pogovor in tudi fotografiranje jim ni tuje.

Nik Erik Neubauer je avtor dveh fotografskih knjig: Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, ki je bila izbrana za najboljšo knjigo na Photo Festivala v Belfastu in knjigo Kje je After?, ki je prišla v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu, knjiga je od lani naprodaj v njujorški knjigarni Printed Matter bookshop.

Nik Erik Neubauer je član kolektiva Študio, skupaj pripravljajo časopis sodobne slovenske fotografije. Njegovo avtorsko delo zastopa Galerija Fotografija.

Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.