SBC aktualno

Tri leta je minilo od začetka vodenja vlade pod Robertom Golobom. Če so vodenje države res prevzeli v času, ko se je Evropa spopadala z energetsko krizo in so zdaj soočeni še s trgovinsko vojno ZDA z vsemi, tudi EU, je zato na mestu vprašanje, kaj so naredili za našo odpornost doma? Predsednik vlade pravi, da delovanje koalicije temelji na prepričanju, da so javno zdravstvo, javno šolstvo in močni socialni in podporni sistemi tisto, kar dela "Slovenijo drugačno od naših sosed tudi znotraj Evrope, ker gradi družbo solidarnosti". Golob je ob tem poudaril, da nameravajo na tej poti vztrajati "ne glede na različna mnenja, ki prihajajo od drugod". Kaj pa če bi vendarle poslušali in slišali še drugačna mnenja? Največji padec BDP-ja v EU, padec konkurenčnosti v regiji, na kar opozarja raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice, pa odprta vabila z mnogo bolj ugodno davčno politiko za naša podjetja na Hrvaškem. Je res to vredno preslišati? Živimo v iluziji, da je vse dobro, ali je res precej dobro? O tem z Igorjem Akrapovečim in Markom Bitencem, članoma upravnega odbora SBC-ja.

Manj žuželk, nič več smrek v naših gozdovih, pozabimo na smučanje v gorah...Da se narava okoli nas izjemno hitro spreminja dnevno beremo in poslušamo. Pa to zares občutimo? Ali v to verjamemo in zato ukrepamo?Prejšnji teden je svoj 99ti rojsni dan praznoval sir David Attenborough, legendarni televizijski ustvarjalec, raziskovalec, opazovalec – in pričevalec sprememb na našem planetu. S kamero je začel raziskovati živalski in rastlinski svet v 50tih letih prejšnjega stoletja! 70 let skrbi, da vidimo izjemne lepote našega planeta. A zadnja leta tudi, kako velike spremembe se dogajajo.Ampak saj pri nas pa ni tako slabo kajne? Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, imamo “preveč” medvedov, risa smo vrnili v naravo. Snega pozimi resda ni veliko, a so poletja zato bolj dolga. Kaj je laže, iskati opravičila ali se resno vprašati po vzrokih in slišati, kaj vse bodo posledice?Poglejmo nekaj številk:Biomasa letečih žuželk je v 20 letih upadla za več kot 75 %.Število ptic na kmetijskih območjih se je zmanjšalo za več kot tretjino.Rastline cvetijo tudi do 4 tedne prej, opraševalci zamujajo.Svetovna temperatura se je dvignila za 0,5 °C, v Sloveniji pa za več kot 2 °C od industrijske dobe.Poplave 2023 niso bile naključje – so del trenda.Kakšen planet bomo pustili svojim otrokom? O tem brez olepševanja govorimo v podcastu z izjemnimi gosti:🧬 dr. Mateja Kišek Vovk – strokovnjakinja za gozdno genetiko in dendrologijo🪶 dr. Davorin Tome – ornitolog, naravovarstvenik, fotograf🌡️ Gregor Vertačnik – klimatolog z Agencije RS za okolje

Prihaja uradno obvestilo GURS-a: kako so ovrednotili vašo nepremičnino?Naslednji teden boste v poštnem nabiralniku ali v e-poštnem predalu prejeli uradno obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o tako imenovani posplošeni vrednosti vaše nepremičnine. Gre za del zakonsko določenega postopka, ki ga GURS izvaja vsakih nekaj let – to je t. i. množično vrednotenje nepremičnin.📌 Kaj to pomeni?Država za vsako nepremičnino – hišo, stanovanje, garažo, zemljišče – na podlagi posebnega modela oceni vrednost, ki jo imenujemo "posplošena vrednost". Ta ne pomeni točne tržne cene, ampak je ocena, ki upošteva:lokacijo,velikost,leto gradnje,stanje nepremičnine,in druge parametre, kot je npr. dostopnost ali komunalna opremljenost.📣 Zakaj je to pomembno?Posplošena vrednost lahko vpliva na višino morebitnega davka na nepremičnine (če bo uveden).Lahko vpliva tudi na izračun socialnih transferjev, štipendij, subvencij.Če se z vrednostjo ne strinjate, lahko vložiš zahtevo za spremembo – a le v določenem roku.📬 Gost, direktor Gurs-a Tomaž Petek odgovorarja na vprašanja, ki jih ima skoraj vsak lastnik nepremičnine. In razloži, zakaj sistem ni popoln – a je odprt za popravke.

Cestnine, birokracija in prihodnost transporta. O tem v tokratnem podcastu. Spraševali smo se, ali Slovenija še drži svojo prednost na križišču transportnih poti med vzhodom in zahodom? Zakaj naši avtoprevozniki izgubljajo konkurenčnost in kako vplivajo birokracija, infrastruktura, delovna sila in digitalizacija? 

O izzivih, težavah in rešitvah v transportu, panogi, ki slovenskemu BDP-ju prinaša več kot 6% Miha Bezjak, direktor F.A. Maik, Mart Dekleva, DKV Mobility Slovenija, in Miloš Milač, novinar Financ in urednik revije Prevozi

Kakšni so odgovori na vprašanja: 

• Zakaj Poljska, Hrvaška in druge vzhodne države hitreje napredujejo? 
• Kaj pomeni razlika v ceni goriva in cestnin? 
• Kakšno prihodnost ima elektrifikacija tovornega prometa? 
• Ali bomo v Sloveniji še sploh lahko zaposlili voznike? 
• Kako dolgo čakamo na vračilo DDV-ja in kako to vpliva na likvidnost?

Vse poti po smrti papeža Frančiška vodijo v Rim. Med tistimi kardinali, ki imajo volilno pravico, pa že tečejo pogovori o tem, kdo naj bo tisti, ki naj vodi cerkev in postane "rimski škof". A kakšna je zapuščina papeža Frančiška? Bil je najbolj ljudski papež, nikoli ni izpustil nikogar, ki je bil povsem na robu družbe. Sprejemal je vse, pa naj bodo skrajni levičarji ali desničarji, govoril je z vsemi. In si prav zato nakopal tudi jezo, nerazumevanje, morda celo sovraštvo znotraj cerkve. In prav to, da je veliko in vedno bil pripravljen govoriti, je papeža približevalo množicam, v Vatikanu pa povzročalo sive lase, saj so morali ničkolikokrat pojasnjevati njegove besede. Zdaj bodo v Vatikan romali vsi, tudi tisti politiki, ki papeževih naukov absolutno niso želeli slišati, kaj šele upoštevati. Kaj je ves čas govoril? Kako je živel? Zakaj je bil marsikje premalo odločen, tudi ko gre za patra Rupnika in konec koncev za večjo vlogo žensk v cerkvi? O papežu Frančišku s tiskovnim predstavnikom slovenske škofovske konference Gabrijel Kavčič in Alenom Salihovićem, novinarjem radia Ognjišče. Pravita, da se Frančišek verjetno zdaj smeje, saj je še ob smrti ponagajal, ker se mediji ukvarjajo z njegovo krsto. Mi smo se sicer z njegovim življenjem in zapuščino.

Turčija, 85-milijonska država na križišču ključnih trgovskih, političnih in vojaških interesov, je postala globalni igralec, ki se mu nihče ne more izogniti. Ko je v priporu pristal Ekrem İmamoğlu, župan 15-milijonskega Istanbula in največji politični izzivalec dolgoletnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, so se po vsej državi razplamteli protesti. Ti so bili hitro zatrti – z aretacijami, blokadami družbenih omrežij in nadzorom nad mediji. Toda vrenje pod površjem ostaja. Erdogan sicer ostaja suveren – pogaja se in sklepa dogovore z vsemi: z Rusijo, Kitajsko, ZDA, Izraelom, Evropsko komisijo in voditelji držav članic EU. Turčija je postala ena ključnih držav v novi svetovni razporeditvi moči.V podcastu se sprašujemo:Zakaj je Turčiji uspelo postati tako pomembna?Kako izgleda njeno gospodarstvo od znotraj?Kakšne priložnosti ponuja slovenskim podjetjem?In kakšno vlogo ima v regiji, kjer je evropski vpliv vse manjši?

Živimo v času, ko je res dovoljeno že skorajda čisto vse. Če v ZDA po uradih čisti najbogatejši državljan sveta, če najmočnješi predsednik na planetu pošlje pogodbo Ukrajini, češ, vzeli vam bomo drage kovine, ter ob tem še grozi Grenlandiji, da jo bo priključil, kje so torej meje? In doma? Če predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič privzdigne krilo v hramu demokracije zaradi provokacij opozicijskega poslanca, če predsednik vlade razglasi predsednico države za nesposobno, če šef opozicije ves čas žali sodnice in sodstvo...so vse meje poteptane. V kaj torej, ko gre za državo, verjeti? Kje so norme in pravila, kje so zakoni? Kdo to sploh še spoštuje in zakaj bi? A ko govorimo, da si želimo delujočo državo, potem je treba prav to spremeniti: potrebno je verjeti v državne institucije, jim zaupati in jim pustiti delati. A hkrati biti do napak kar se da kritičen. Treba je spoštovati zakone. O tem, da smo meje poteptali z izredno profesorico dr. Vesno Godino Vuk in prof. dr. Matejem Avbljem.

Pa smo dočakali enega najpomembnejših dni za ZDA, kot ga je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump. Ampak kaj vse te carine, ki jih je uvedel do praktično vseh, tudi najbolj prijateljskih držav, pomenijo za prihodnost? Kaj se bo zgodilo s svetovnim gospodarstvom? Kako se bo to poznalo na podjetjih in velikih tovarnah v Evropski uniji in v Sloveniji? Je to le še ena nova klofuta zaveznika, ki pa lahko spodbudi EU? Je rešitev bolj tesen stik s Kitajci? Predvsem je jasno, da je Trump naredil to, kar najbolje zna: s pozicije moči je začel nova pogajanja, v katerih bo pa vse odvisno od enotnosti Evropske unije. Kako se bomo torej izpogajali, prilagodili in pomagali domačemu gospodarstvu? O tem v aktualnem podcastu.

Do 2. aprila imajo osnovnošolci čas, da oddajo svoje prijave za vpis v srednje šole in gimnazije. Časa za odločitev je bilo veliko. Dovolj? Odvisno. Če si mlad in veš, kaj bi rad počel v življenju, potem je bilo enostavno. Nekaj pa je tudi takšnih, ki se pri 14-ih vendarle še ne vidijo v poklicu, ki jih čaka čez desetletje. 

Na podlagi česa se mladi danes odločajo za vpis naprej? Kaj vpliva? Okolje, starši, prijatelji? Kakšno vlogo igrajo predstavitve poklicev v šolah in kakšne predstavitve šol? 

Kako mladi, ki so torej pred eno najpomembnejših prelomnic v življenju, sploh vidijo prihodnost? Na kaj so pozorni in kaj je zanje pomembno? 

Pogovor z učenci OŠ Mengeš kaže, da si velja večkrat vzeti čas zanje in jim prisluhniti. So namreč povsem takšni, kot smo bili mi v njihovih letih. 

Imate zavarovan avto? Seveda! Kaj pa hišo ali stanovanje? Ste zavarovali svoje hišne ljubljenčke? Razumljivo, obisk veterinarja je izjemno draga stvar.Pa ste zavarovali sebe in otroke, ko ste odšli na morje v tujino? Kako pa je z vašim varčevanjem za pokojnino? Saj bo država dala, kajne? Saj mora, zato pa jo imamo. Pa še varčevanje? Denar imamo seveda na računu. No, dejstvo je, da ga imamo Slovenci na računih kar 30 milijard evrov!Ampak, kaj pa naj? Zaupamo skladom in delnicam? Dajte no, saj poznamo zgodovino! Da bi denar oplemenitili z vlaganjem? Kdo pa temu verjame?Smo v Evropskem tednu denarja. To je pobuda, namenjena spodbujanju finančnega izobraževanja po vsej Evropi. O tem se naši otroci v šoli ne učijo veliko. Jih znamo naučiti starejši?Kako ste kaj odgovorili na vsa zgornja vprašanja? O finančni pismenosti tokrat z Majo Kramberger, direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja, finančnim svetovalcem Brankom Železnikom in namestnikom direktorja oddelka za odnose z investitorji NLB Petrom Jančičem.
SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub