»Če bi naš poslovni model temeljil na nizkih cenah, ne bi preživeli niti eno leto.«

Gost SBC podkasta je Kristjan Magdič, solastnik podjetja Paradajz iz Renkovcev in oče blagovne znamke Lušt. Preden je Lušt prišel na trg, je bilo v Sloveniji doma pridelanih 10 % paradižnika, 90 % je bil uvoz; danes je domačega okrog 40 %. Podjetje na 11 hektarjih pridela dobrih 5.000 ton na leto, trikrat več kot vsi ostali slovenski pridelovalci skupaj, in zaposluje 145 do 150 ljudi. Govorimo o tem, zakaj se Magdič vidi kot podjetnik in ne kot kmet, zakaj španski paradižnik stane 60 centov, kako je kredit 2,98 milijona evrov z osebnim poroštvom februarja 2012 skoraj propadel zaradi enega šoferja in zakaj bo zelenjava rasla samo še pod streho.

Kaj boste slišali:

• Zakaj je »ta pravi kmet dobesedno podjetnik« in kaj to pomeni za slovensko kmetijstvo

• Almería: rastlinjaki na 90 × 35 kilometrih in wooden tomato za 60 centov

• Zakaj okus paradižnika nastane 48 ur pred obiranjem in zakaj so ga semenarske hiše zanemarile

• Kredit 2,98 milijona evrov, edina banka in pomrznjene sadike iz Budimpešte

• Zakaj blagovna znamka ni logotip, ampak asociacije

• Birokracija: »če bi vedeli, kaj nas čaka, bi premislili«

• 5.000 do 7.000 obiskovalcev na leto na Luštni domačiji

»Blagovna znamka ni logotip. Blagovna znamka so asociacije.« — Kristjan Magdič

Poglavja:

(00:00) Napovednik

(00:50) Kristjan Magdič: kako je z Martinom Žigom nastal Lušt

(03:48) Kmet ali podjetnik?

(07:02) Slovensko kmetijstvo: razpršeno, majhno, brez velikih vertikal

(09:32) Pred Luštom 10 % domačega paradižnika, 90 % uvoza

(13:28) Almería: rastlinjaki »od Lendave do Maribora« in wooden tomato za 60 centov

(16:32) Okus nastane 48 ur pred obiranjem; stara sorta Briljant

(22:38) Številke: 11 ha, 5.000 ton, 150 zaposlenih, 15–16 milijonov evrov

(28:10) Kredit 2,98 milijona evrov, osebno poroštvo in pomrznjene sadike

(32:03) Znamka so asociacije: zakaj Lušt ne sme biti poceni

(34:55) Birokracija: »če bi vedeli, kaj nas čaka, bi premislili«

(40:55) Prihodnost: zelenjava samo še pod streho, deževnica v laguni

(45:36) Pustolovski park, agencija Frontal in 5.000–7.000 obiskovalcev na leto

Gost: Kristjan Magdič, solastnik in direktor Paradajz d.o.o. (Lušt)

Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.

Video različica na YouTubu: https://youtu.be/ipoehd21d10

Lušt: https://www.lust.si

SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si

Leta 1991 je oče v dnevni sobi postavil pisalno mizo in začel podjetje. Danes ima Fridro sto zaposlenih, podružnice v šestih državah in 24 milijonov evrov prometa. Brez enega samega kredita.

Thomas Mori je podjetje prevzel tik pred korono. Vsi okoli njega so mu govorili isto: ko se bo oče umaknil, bo to propadlo. Dokazal je, da se motijo.

Gost: Thomas Mori, lastnik in direktor podjetja Fridro d.o.o., Radlje ob Dravi

Skupaj analiziramo:

– kako je podjetje zraslo v šest držav, ne da bi vzelo en sam kredit

– zakaj je bil prvi računalnik v hiši hkrati začetek digitalizacije podjetja

– kaj se zgodi, ko ti največji kupec pade v stečaj in si »na nitki preživetja«

– zakaj od takrat noben kupec ne sme preseči 10 % prihodka

– kako izgleda predaja družinskega podjetja, pri kateri se oče res umakne

– zakaj po 15 letih brez dolga prvič jemlje kredit in zakaj ga je tega strah

Če vodiš družinsko podjetje ali si naslednik, je to ena najbolj neposrednih zgodb o tem, kaj predaja podjetja naslednji generaciji v resnici pomeni.

🕒 POGLAVJA

(0:00) Napoved epizode

(0:29) Korošec, ki je naslednik in že ima naslednika

(1:46) Kaj je Fridro: vse za industrijo na enem mestu

(2:26) Ime, ki je nastalo iz frizerstva in drogerije

(3:17) 1991: dnevna soba, pisalni stroj, prva pisarna

(4:35) Prvi računalnik v hiši in prva digitalizacija

(5:37) Ob dveh zjutraj v pisarni, v pižami

(8:31) 100 zaposlenih, 24 milijonov evrov, šest držav

(9:31) Zakaj čez mejo: prva podružnica v Srbiji

(13:19) Kdaj se investicija v nov trg povrne

(14:44) »Zakaj ti je to treba?« Odpor doma

(17:03) Predaja podjetja: ko se oče res umakne

(19:14) »Ko se bo oče umaknil, bo propadlo«

(24:30) Spoštovanje, zaupanje in ljudje, ki ostanejo

(27:18) Korošci, trma in borbenost

(28:34) Božičnica in nerazumevanje podjetništva

(31:13) Največji strah: kupec, ki je šel v stečaj

(33:41) 15 let brez kreditov in prvi kredit zdaj

(37:09) Kaj je oče našel namesto podjetja

(39:02) Kje bo Fridro čez pet let

📌 POJMI IZ EPIZODE

Fridro d.o.o.: ponudnik potrošnega materiala za industrijo, ustanovljen 1991 v Radljah ob Dravi. Ime je skrajšava: »fri« iz frizerstva (mamin salon), »dro« iz drogerije.

Full service: Fridro prevzame celoten nabavni proces potrošnega materiala pri kupcu, od zaloge in logistike do izdaje prek avtomatov s kartico. Po besedah gosta strošek pade za 20 do 40 %.

Pravilo 10 %: po stečaju največjega kupca noben kupec ne sme preseči 10 % prihodka. Danes je največji pri okoli 6 %.

🔗 POVEZAVE

Video verzija epizode: https://www.youtube.com/watch?v=bWrLsUceURY

Fridro d.o.o.: https://www.fridro.si

SBC – Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si

Naroči se in pusti oceno na Spotifyju. Pomaga, da nas najde več poslušalcev.

Štajerca, ki prodajata 100 plovil — daleč od morja. Pogovor z Zoranom in Leonelo Pučko Resnik o tem, kako se družinski posel zares zgradi: parcelo po parcelo, brez tujih partnerjev in brez bančnih trikov.

V tej epizodi SBC Poslovnih zgodb sta gostujoča Zoran in Lea Pučko Resnik, solastnika Motonautike iz Miklavža pri Mariboru. Pogovarjamo se o tem, kako se 1.000 m² spremeni v 6.000 m², zakaj korona ni bila kriza ampak najboljše leto poslovanja, kako dobavitelj iz Harkova dela kljub vojni v Ukrajini in kakšen je njun nasvet mladim podjetnikom. Spotoma se dotaknemo Yamahe, sejma Internautica, dirk na Dravi in razmerja mož-žena, ki traja 18 let v istem podjetju.

Kaj boš slišal:

• Kako Slovenec proda plovilo v Črno goro ali Srbijo — in kaj nas tam imajo radi

• Zakaj sta podirala hiše, namesto da bi šla v industrijsko cono

• Kako kriza (korona, vojna v Ukrajini) postane priložnost

• Najboljši nasvet, ki ga ne boš slišal v MBA programu: "Šparaj, ko največ služiš"

• Kakšen je največji čoln, ki sta ga prodala (16 metrov) in najmočnejši motor (1.050 KM)

Gosta: Zoran Pučko Resnik (tehnika in servis) in Leonela "Lea" Pučko Resnik (marketing in prodaja), solastnika Motonautike.

Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.

Svet prihodnosti skozi oči Boštjana BandljaČe je v preteklosti imel znanje, sposobnost, občutek in srečo ter sprejemal prave odločitve, zakaj jih ne bi še naprej? Kakšno prihodnost vidi na področju energetike, umetne inteligence, informacij, medijev, geopolitike, robotov vidi eden najbogatejših Slovencev Boštjan Bandelj, ki je diplomiral na elektrotehnični in ekonomski fakulteti, obenem ima znanstveni magisterij iz elektrotehnike Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj podjetja Belektron, enega največjih svetovnih trgovcev z emisijskimi kuponi. Lani je svoje premoženje povečal za 35 %. Je tudi solastnik podjetja NGEN.Če vas zanima, v kakšnem svetu bomo živeli čez 10–20 let, je to pogovor, ki ga morate slišati.

Od Comodorja in prve kravate do vrhunskega podjetja Peter Ladič je zanimiv človek. Če ste ga poznali zadnjih 14 let in ga vidite sedaj, se vam zdi, da gre za novega človeka. Kaj se je spremenilo? "Nekega jutra sem se obril," odgovarja. Pogovor z njim prinaša izjemno zanimiv vpogled v razmišljanje modernega podjetnika, ki ve, da so kadri ključ do uspeha. Nekdanjo propadajočo vilo na Ptuju je spremenil v moderno delovno okolje, v katerem je Intera spisala izjemno zgodbo. Kako vidi danes našo družbo? Kako doma usmerja svoje otroke? Kje se odklopi in kaj ga drži v poslovnem svetu? Je milijonar in kako gleda na denar? Peter Ladič je prav gotovo podjetnik, ki v pogovoru daje ogromno.

KAKŠNE SO VREDNOTE NAŠE DRUŽBE? V svetu sprememb se moramo nasloniti na vrednote! Pogovor z dr. Juretom Knezom je vedno poln presenečenj. Z enim največjih podjetnikov, umov in predvsem podpornikom okolja v katem živi in dela smo govorili ne o njegovem podjetju, ampak o njegovih pogledih na svet v katerem živimo. A najprej podjetništvo. Zgodba dr. Jureta Kneza ni le zgodba o uspehu. Je več kot to. Sploh, ker s svojim razmišljanjem, delom, zgledom in dosežki premika meje in tudi prepričanja, ki jih imamo o bogatih in uspešnih podjetnikih. Ko je vodji podjetja, kjer je delal kot študent strojništva, predstavil idejo o preprosti programski opremi za meritve, jo je komentiral: ‘Jure, a misliš, da se lahko primerjaš z najboljšimi na svetu v merilni industriji in da boš kar svetovno uspel?’ Odgovoril je: ‘Ne vem. Ampak poskusim pa lahko, a ne?’Danes je Dewesoft četrt stoletja po ustanovitvi izjemna zgodba, kjer ima Jure Knez 75% delež, ostalega pa njegovi zaposleni. Kako vidi razdeljevanje dobička in nagrajevanje zaposlenih? Kaj je tisto, kar ga dnevno motivira? Kje vidi svoje otroke čez leta, bodo prevzeli podjetje in zakaj ne? In kje našo državo ter družbo? Kaj je narobe in kje so tiste rešitve, ki jih nujno potrebujemo?

Ko je bila Sandra Turnšek, danes direktorica in lastnica mlekarne Krepko, še otrok, ji je oče vsako jutri pripravljal kefir. Ko so padale bombe na Sarajevsko mlekarno, od koder so ga kasneje kupovali v družini, je padla tudi družinska odločitev: vse, kar imamo, bomo prodali in vložili v mlekarno. In tako se zgodba Krepkega suhca in kefirja piše vse od leta 1992. Pravi ali tradicionalni kefir Krepki suhec je edini v EU, ki je narejen na tradicionalni način. Najstarejši naravni probiotični napitek, ki vsebuje več kot 30 probiotičnih kultur ter vrsto vitaminov in mineralov. In prav na kefirna zrna, ki so jih odšli iskat na Kavkaz v 90ih, so v mlekarni Krepko najbolj ponosni. In na proces, kako do kefirja in izdelkov iz kefirja pridejo. A Sandra Turnšek ni bila inovatorka le na tem področju, ampak tudi, ko gre za ekološko pridelavo, za ekološke kmetije in vpeljavo ekološke hrane v javne ustanove, predvsem v šole. O vstopu v družinsko podjetje, o veri v produkt, o bitkah, ki jih je bila in zmagah, ki jih je dosegla. O vsem tem s Sandro Turnšek.

Marija Petre je izjemna ženska. Polna energije, lucidnih misli in predvsem, še vedno predana temu, kar sta z možem ustvarila. Vodi namreč podjete Petre šotori – hale d.o.o. Gre za enega največjih slovenskih ponudnikov kakovostnih skladiščnih in prireditvenih šotorov, odrov in ostalih komponent za uspešno izvedbo najrazličnejših dogodkov. Njihovi skladiščni šotori so v celoti slovenski proizvod. In kako se je vse skupaj začelo? Kako jo je pot z Galicije peljala najprej v Nemčijo, kjer je preživela 10 let? In kakšni so bili začetki podjetja Petre šotori? Pa tudi, kako vidi današnji svet, spremembe in zakaj bo morala priti na pogovor še enkrat?SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub

Kako se je na superjahti enega najbogatejših Zemljanov znašla naprava slovenskega podjetnika?Če bi snemali film ali pisali knjigo o poslovni zgodbi Zlatka Mastnaka, bi bil en del ali ena knjiga zagotovo premalo. Že pri prvem vprašanju, pri katerem smo se namenoma izognili njegovemu imenu in priimku, saj smo vedeli, da bo že ta zanimiv za prvo izmed mnogih zgodb, je Zlatko Mastnak dokazal, da živi polno življenje. Pri njem ni nič enostavno, niti pravilen naglas pri izgovorjavi priimka.A zgodba! Ta je izjemna. Iz "garažnega" podjetja v bivši Jugoslaviji je prišel do tega, da je njegovo podjetje danes opremilo več kot 18.000 plovil po vsem svetu! Pa je to le eden od produktov njegovega podjetja Ema, ki ga še vedno aktivno vodi pri svojih 70. letih.Kaj vse je doživel, da se je njegova poslovna zgodba pisala tako, kot se je? Kako je v Sloveniji dobil razpis in ob tem še "vojno" z birokracijo in državo, nato pa dokazal, da če ne gre doma, bo šlo v tujini? Opremljal je hrvaško, angleško in celo tajsko ribiško floto ter še 15 drugih. Kako je skoraj prodal podjetje in koliko so mu zanj ponujali Francozi? In kako se je njegova naprava znašla na superjahti enega izmed najbogatejših ljudi, ki z njo pluje po arktičnem morju?To je pogovor, vreden vsake minute poslušanja. In teh minut, tako kot zgodb, se je nabralo kar veliko. To je poslovna zgodba Zlatka Mastnaka.SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub

Nekateri se spoznajo na šport, drugi na kulturo, spet tretji na znanost. Vsak od nas ima nekaj več znanja o določeni stvari. A pri eni smo strokovnjaki vsi. Ko gre za hrano, vsi točno vemo, kaj je dobro in kaj ne. Je pa res, da ima vsak od nas drugačen okus, kajne?