Ali je morda erotična (torej čustvena in spolna) monogamija preživel koncept, glede na to, da raziskave pravijo, da v zahodnem svetu večina ljudi vsaj enkrat prevara svoje partnerje? Poleg tega skoraj tri četrtine moških in več kot dve tretjini žensk priznava, da bi imeli spolne odnose z nekom drugim, če bi bilo zagotovljeno, da jih ne bodo nikoli ujeli. Je torej varanje nekaj povsem običajnega in normalnega?

Razlogi in motivi za nezvestobo, s kom najpogosteje varajo? Kaj so razlogi, da ljudje vztrajanja ob partnerju, ki so mu nezvesti? Ali nezvestoba lahko celo kdaj ohranja partnerstvo?

Motivi"tretje osebe", da vstopijo v trikotnik. Kaj pričakujejo, kaj želijo?

Ali so se naša stališča spremenila do te mere, da je nezvestoba postala zasebna, včasih pa tudi odkrita norma? Prrimeri: odprta partnerstva ali pari, ki prakticirajo menjavo partnerjev. Tudi koncept prijateljev z ugodnostmi izključuje erotično zvestobo.

Ali je partnerstvo, ki je prevsem življenjska ali ekonomska skupnost nov ali star koncept?