Začenja se podnebi vrh COP26 v Glasgowu. Ob vse glasnejših pozivih k okrepitvi boja proti podnebnim spremembam in opozorilih, da se planet segreva vse hitreje, so pričakovanja velika. Svetovni voditelji bodo prihodnje dni poskušali najti konkretne zaveze za boj proti podnebni krizi, saj trenutni ukrepi in cilji niso dovolj.

Širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana se je znašla v zastoju, kar je posledica širitvene utrujenosti na strani EU in pristopne utrujenosti na drugi strani. Kljub temu EU še naprej tem državam nudi različne instrumente, katerih namen je ravno približevanje uniji, ključen instrument je predpristopna pomoč. Iz te se financirajo tudi programi Twinning in Taiex, pri katerih gre za tehnično pomoč državam kandidatkam.

Evropska komisija je poleti predstavila obsežen sveženj Pripravljeni na 55, ki bo povezavo pripravil na pot v podnebno nevtralno družbo. Pred evropskimi podjetji in državljani so korenite spremembe, ki bodo temeljito spremenile načine, kako ljudje vozijo, se grejejo, proizvajajo ter upravljajo z gozdovi in zemljišči.

Med projekti, ki se v Sloveniji ukvarjajo z razkrivanjem lažnih novic in dezinformacij, so tudi Lovci na lažne novice, ki ga ustvarjajo na spletnem časopisu za otroke, Časoris. Lovce na lažne novice skupaj s sodelavci ustvarja urednica Časorisa Sonja Merljak Zdovc, ki je v podkastu (LINK) za projekt Ne/Ja spregovorila o tem, zakaj je pomembno, da se že otroci učijo vrednotiti kredibilnost informacij na spletu, in kako to počnejo na Časorisu.

Evropska unija v drugo poletno sezono, ki jo zaznamuje pandemija covida-19, vstopa z digitalnim covidnom potrdilom (DCP), ki bo olajšalo potovanja med državami članicami. Po lanski porazni turistični sezoni se letos veliko upanja polaga prav v potrdilo, da bo pomagalo eni od bolj prizadetih panog med pandemijo.

Socialna Evropa je eden od temeljev Evropske unije in pomeni strmenje k pravični in vključujoči družbi priložnosti. Evropski steber socialnih pravic sestavlja 20 načel, v zadnjem pandemičnem letu pa je bila v ospredju aktivna podpora trgu dela. Pandemija covida-19 in omejitveni ukrepi so močno prizadeli gospodarstvo, da kriza ne bi imela prevelikih negativnih posledic na trg dela, pa je Evropska komisija že v prvih mesecih predlagala shemo Sure, ki državam članicam omogoča ugodna posojila za financiranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Slovenija je v okviru sheme prejela 1,1 milijarde evrov.

V Sloveniji in EU se epidemiološke razmere izboljšujejo, potovanja v uniji pa naj bi med turistično sezono z julijem poenostavilo evropsko digitalno covidno potrdilo. Pod kakšnimi pogoji lahko do takrat potujemo v tujino, je v pogovoru za STA spregovoril vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, ki poziva k odgovornim in razumnim potovanjem.

Pogovor o vplivu epidemije covida-19 na duševno zdravje, na katerem so sodelovale vodja nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, programa Mira, Jožica Maučec Zakotnik ter psihiatrinje Vesna Švab, Marija Anderluh in Mojca Zvezdana Dernovšek.

Spletni pogovor z naslovom Cepiva so ključnega pomena za posameznika in družbo, na katerem so sodelovali specialist pediater Denis Baš, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič.

Pogovor ob zagonu nove etape projekta Ne/Ja, na katerem so sodelovali urednik in strokovnjak za preverjanje dejstev na nemški tiskovni agenciji dpa Stefan Voss, komunikatorka znanosti in znanstvena novinarka Zarja Muršič, novinarka spletnega portala Oštro Katarina Bulatović ter nekdanja informacijska pooblaščenka in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar.